Torek, 11. 5. 2021, 22.06
3 leta, 6 mesecev
Otok zlorabljenih otrok, ki lahko zaneti vseevropski spor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,43
3
Otok Jersey je od britanske krone odvisno ozemlje, ki pa ni del Velike Britanije, zato ima ločeno upravo.
Jersey je davčna oaza v Rokavskem prelivu, kjer je pred davkarijami različnih držav shranjenih na milijarde dolarjev. Pred leti je na otoku izbruhnila mračna afera o zlorabi otrok v tamkajšnji sirotišnici, zdaj pa je otok žarišče ribiškega spora med Veliko Britanijo in Francijo.
Otok Jersey je eden od Kanalskih otokov, ki ležijo nedaleč stran od francoske obale, a spadajo pod britansko krono. Jersey in bližnji Guernsey uradno sicer nista del Velike Britanije, ampak sta vsaj na papirju nekakšni samostojni državici z visoko stopnjo notranje samouprave, ki imata lasten finančni, pravni in sodni sistem.
Otok s sto tisoč prebivalci
Uradna valuta na Jerseyju in Guerneseyju (obema pripada tudi nekaj manjših bližnjih otočkov) je britanski funt. Uradni in glavni jezik je angleščina, izvirni jezik otočanov, normanska francoščina, pa postopoma izumira. Prebivalci Kanalskih otokov so tudi probritansko usmerjeni.
Na Jerseyju, ki meri okoli 118 kvadratnih kilometrov in je od francoske obale oddaljen 22 kilometrov, živi nekaj več kot sto tisoč prebivalcev. Številni so nejerseyjevskega oziroma nebritanskega rodu, veliko je zlasti Portugalcev in Poljakov.
Od Normandije do Anglije
Kanalski otoki so bili nekoč del vojvodine Normandije. Od leta 1066 so bili normanski vojvode z osvojitvijo Anglije tudi angleški kralji. Normansko francosko govoreče plemstvo je tako vladalo Normandiji in Angliji. Na začetku 13. stoletja pa so oblast nad Normandijo prevzeli francoski kralji.
Poleg Jerseyja imata enak mednarodnopravni položaj ozemlja, ki je odvisno od britanske krone, še bližnji Guernsey in otok Man v Irskem morju. Vsa tri britanska kronska ozemlja so tudi davčne oaze, za njihova obrambo pa skrbi britanska vojska. Na fotografiji: ostanki nemškega bunkerja na Guernseyu iz časa druge svetovne vojne.
Le Kanalski otoki, nekdaj del vojvodine Normandije, so ostali pod vladavino angleške krone oziroma od leta 1707 britanske krone. Britanska krona je imela nenehno oblast nad Kanalskimi otoki, le v obdobju druge svetovne vojne so otočje zasedli Nemci.
Davčne oaze v Rokavskem prelivu
Kanalski otoki na čelu z Jerseyjem zelo spretno izkoriščajo svoj nenavaden meddržavni položaj, saj so ena od glavnih davčnih oaz na svetu. To omrežje kanalskih davčnih oaz ima središče v londonskem Cityju. Samo na Jerseyju naj bi bilo po pisanju britanskih medijev shranjenega za bilijon ameriških dolarjev premoženja.
Leta 2007 je na Jerseyju izbruhnil velik škandal, ko se je izvedelo, da so v sirotišnici Haut de la Garenne več desetletij zlorabljali otroke (v obdobju izbruha afere je bilo v sirotišnici 60 otrok). Ta škandal je lokalna oblast v Jerseyju poskušala najprej pomesti pred preprogo, ker se je bala, da se bodo finančni vlagatelji zaradi škandala umaknili z otoka.
Otoška sirotišnica groze
Več kot sto ljudi je trdilo, da so bili v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja zlorabljeni v domu v Haut de la Garenne. Otroci so bili žrtev posilstev, trpinčenja in pretepanja. Sirotišnico je obiskal tudi pedofilski televizijski voditelj BBC Jimmy Saville, ta naj bi tam spolno zlorabljal otroke.
Videoposnetek o zlorabah otrok na Jerseyju:
Govorilo se je celo o najdbi otroških trupel, a poznejša preiskava ni našla dokazov za umore otrok. Marca letos je luč sveta ugledal dokumentarec BBC o sirotišnici groze na Jerseyju, ki ima naslov Dark secrets of a trillion dollar island: Garenne (po slovensko Temne skrivnosti otoka za bilijon dolarjev: Garenne).
Ribiška vojna
Zadnje dneve je postal Jersey žarišče napetosti med Veliko Britanijo in Francijo. Razlog za napetosti je seveda izstop Velike Britanije iz EU. Ko je Velika Britanija zapustila skupni evropski trg in carinsko unijo, je tudi izstopila iz skupne ribiške politike.
S tem je nehal veljati tudi Granvillski sporazum, ki je francoskim ribičem omogočal, da lahko lovijo ribe vse do treh milj od obale Jerseyja. Otok je zdaj sprejel odločitev, da morajo francoske ribiške barke dokazati, da so že prej lovile v teritorialnih vodah okoli Jerseyja. Poleg tega je še omejil čas ribarjenja in količino ulova. Te zahteve Francija zavrača, češ da te odločitve niso bile sprejete v dogovoru z EU, zato so nične.
Francoska "invazija" na Jersey
Jezni francoski ribiči so zato pretekli teden protestno blokirali pristanišče Saint Hellier na Jerseyju. Saint Hellier je tudi glavno mesto Jerseyja. Britanska vlada je zato pred Jersey preteklo sredo poslala dve vojaški ladji: HMS Severn in HMS Tamar. V bližini otoka so bili tudi francoski patruljni čolni.
Videoposnetek o protestu francoskih ribičev:
Zaostritev je bila po svoje voda na mlin britanskemu premierju Borisu Johnsonu in njegovim konservativcem, saj je lahko pred lokalnimi volitvami svojim volivcem pokazal, da ne namerava popuščati Franciji oziroma EU.
Merjenje moči med Johnsonom in Macronom
To britansko vojaško napenjanje mišic se je Johnsonu obrestovalo, saj so konservativci na četrtkovih lokalnih volitvah v Angliji slavili (slabši je bil izkupiček v Walesu in na Škotskem). Seveda Jersey ni bil edini razlog za ta uspeh.
A Jersey je politično pomemben tudi za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ga prihodnje leto čakajo najprej predsedniške, nato pa še parlamentarne volitve. Macron si tako ne sme privoščiti popuščanja Veliki Britaniji.
Francozi preprečujejo prodajo ulova in grozijo z električnim mrkom
Francozi so zaradi ribiških ukrepov Jerseyju celo zagrozili s prekinitvijo dobave električne energije. Ribiči z Jerseyja pa imajo tudi težave s prodajo svojega ulova v Franciji.
Ribič Fernando Carvalho je tako za britanski Guardian povedal, da so pred brexitom jastoge in druge rake lahko pošiljali v tri ure oddaljeno francosko pristanišče St. Malo v Bretanji. Tu so jih pričakali francoski, španski in portugalski kupci. To, česar niso prodali, so s tovornjaki odpeljali naprej v Italijo.
Finančne težave ribičev z Jerseyja
Zdaj pa ulova ne morejo več iztovoriti v Franciji, kar povzroča veliko gospodarsko škodo. Ta škoda resno ogroža ribiče z otoka. Ribič Jack Bailey tako pravi, da je prihodek v primerjavi z istim obdobjem lani upadel za 30 odstotkov. S prodajo ulova tako zgolj pokrivajo stroške.
3