Sobota, 20. 4. 2019, 9.20
5 let, 7 mesecev
Papež Frančišek na križevem potu: Cerkev je napadena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
6
Papež Frančišek je v rimskem Koloseju na veliki petek spremljal tradicionalni križev pot.
Vera živi iz srečanja, je v velikonočni poslanici poudaril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in nadaljeval: "Vsem, ki iščete resnico, iskreno voščim, da bi v letošnjem praznovanju Jezusove velike noči doživeli radost srečanja z njim." Velikonočni obredi sicer potekajo od včerajšnjega velikega petka, ki so se pričeli s papeževo molitvijo v baziliki Svetega Petra, zvečer pa je v rimskem Koloseju vodil še tradicionalni križev pot.
Kot je zapisal nadškof, bo iz tega srečanja zaživela vera ljudi vanj in obdarovani bodo z življenjem, kakršnega ne more dati nič na tem svetu. Srečanje z Jezusom pa korak na poti naprej. Magdaleninega k učencem, vašega k bratom in sestram, je dejal.
Srečanja z vstalim Jezusom so prebudila vero
Ob tem je spomnil na velikonočno jutro, ko je Marija Magdalena navsezgodaj prišla k Jezusovem grobu in ugotovila, da je prazen. "Peter in Janez sta odkrila povoje, s katerimi so povili Jezusovo telo za pokop, in prtič, ki je pokrival njegov obraz," je nadaljeval.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Marija je nato zaslišala svoje ime, ki ga je izgovoril glas, ki ga je dobro poznala. Obrnila se je proč od groba in verovala. Pred njo je stal Jezus. Srečanja z vstalim Jezusom so prebudila vero tudi v drugih učencih, je še dodal.
Tudi novomeški škof Andrej Glavan je v velikonočni poslanici kristjanom, še posebej bolnim in trpečim, ter vsem ljudem dobre volje voščil blagoslovljene velikonočne praznike. "Jezus živi in tudi nam obljublja večno življenje, zato veselo praznujmo," je dejal. Oznanilo o praznem grobu in Jezusovem vstajenju je po njegovem mnenju najpomembnejša vest celotne človeške zgodovine.
Obredi velikega petka so se pričeli z molitvijo.
Sicer pa velikonočni obredi potekajo že od včerajšnjega velikega petka, ko se je papež Frančišek ob začetku obredja ulegel na tla in nekaj minut molil. Slovesnosti so se udeležili številni kardinali, škofje in pri svetem sedežu akreditirani diplomati. Zvečer pa je kasneje vodil še tradicionalni križev pot v rimskem Koloseju.
Papež Frančišek spremljal tradicionalni križev pot
Ob tem je vernikom in svetu sporočil, da se Cerkev nenehno čuti napadeno od zunaj in znotraj. "Jezus, naš gospod, pomagaj nam videti skozi tvoj križ in vse križe sveta," je dejal papež na koncu poldrugo uro trajajočega obreda.
82-letni papež Frančišek sicer letos ni osebno hodil od postaje do postaje, temveč je križev pot spremljal z odra, množico, približno 15 tisoč zbranih, pa je nagovoril in blagoslovil ob koncu liturgije. Pred tem je popoldan v baziliki svetega Petra vodil obrede velikega petka, s katerimi se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu.
Besedila križevega pota napisala redovnica, ki rešuje ženske, prisiljene v prostitucijo
Letos je bil sicer križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu, v znamenju izobčencev. V ospredju so bili brezdomci, mladi brez upanja, dela in perspektive ter priseljenci, nameščeni v getih. Besedila, ki so jih prebirali ob 14 postajah križevega pota, je napisala italijanska redovnica Eugenia Bonetti, ki rešuje ženske, ki so prisiljene v prostitucijo.
Križev pot sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu.
Na veliki petek se kristjani spominjajo dneva, ko je Jezus po svetopisemskih zapisih trpel in umrl na križu, hkrati pa je to edini dan v letu, ko v katoliški cerkvi nimajo maše oziroma imajo le bogoslužje. V Cerkvi na ta dan velja strogi post. Križev pot je najdaljša velikonočna liturgija in traja skoraj tri ure. Velja tudi za najbolj čustveno liturgijo velikega tedna.
Na veliko soboto blagoslov jedi, zvečer slovesne vigilije
Velikemu petku sledi velika sobota, ko se kristjani pred praznikom velike noči spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež pa v baziliki svetega Petra v Rimu.
Velika sobota je za katolike dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki ta dan obiskujejo njegov grob v cerkvah. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Velikemu petku sledi velika sobota, ko se kristjani pred praznikom velike noči spominjajo mrtvega Jezusa v grobu.
Na veliko soboto čez dan potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od jedi ima svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje. Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
V katoliških cerkvah bodo zvečer potekale velikonočne vigilije
V katoliških cerkvah bodo zvečer potekale velikonočne vigilije. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih oziroma veliko noč pa bodo oznanile slovesne aleluje. V času Jezusa se je namreč dan začel s sončnim zahodom prejšnjega dne, torej se je nedelja začela že v soboto zvečer.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici. Papež Frančišek bo velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki svetega Petra ob 20.30.
6