Po letu 2014 nič več vojakov ZDA v Afganistanu?

Talibani so medtem sporočili, da so zaprli urad v Dohi v Katarju, ki so ga odprli 18. junija.

Odprtje talibanskega urada, ki se je predstavljal kot neke vrste sedež vlade v izgnanstvu, je hudo razjezilo predsednika Afganistana Hamida Karzaja, ki je zagrozil z bojkotom mirovnega procesa s talibani in obtožil Američane, da mešetarijo za njegovim hrbtom.

Karzaj je prekinil tudi pogajanja z ZDA glede ameriških sil, ki bi lahko ostale v državi za lov na teroriste in urjenje afganistanskih sil po letu 2014, ko je predviden umik mednarodnih bojnih enot.

Carneyjeve izjave so zato bolj pritisk na Karzaja, naj se spametuje in vrne k pogajanjem, ker ZDA in tudi druge države resno dvomijo, da bo Afganistan po letu 2014 sposoben popolnoma sam skrbeti za svojo varnost.

Odločitev bo sprejeta na podlagi političnih ciljev stabilizacije in varnosti Carney je zagotovil, da bo odločitev o tem, koliko ameriških vojakov bo ostalo v državi po letu 2014, sprejeta na osnovi političnih ciljev stabilizacije in varnosti Afganistana. Odnose med Obamo in Karzajem je označil za normalne oziroma nič posebej drugačne od drugih običajnih diplomatskih odnosov, ki imajo svoje vzpone in padce.

Talibanski uradniki so sporočili, da urad v Katarju začasno zapirajo zaradi prelomljenih obljub. Razočarani so nad ZDA, vlado v Kabulu in drugimi, ki ne držijo besede.

Carney je hladno komentiral, da je udeležba v mirovnem procesu odvisna od njih samih in da bodo pač morali sprejeti ustrezne odločitve.