Kaj vse sta si na soočenju zabrusila Trump in Clintonova (video)

Na univerzi Hofstra na newyorškem Long Islandu sta se republikanski predsedniški kandidat Donald Trump in demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton soočila v prvi predsedniški debati. 

Predsedniška debata je trajala več kot uro in pol, vodil jo je voditelj televizije NBC Lester Holt. Glede na to, da sta po javnomnenjskih raziskavah oba kandidata tesno drug ob drugem, lahko današnja predsedniška debata že odloči, kateri od kandidatov bo zmagal na volitvah 8. novembra letos.

Prva tema soočanja je bila blaginja. Prvo vprašanje: Kako doseči več delovnih mest?

#Trump questions @HillaryClinton's temperament. She responds with "Whew! Okay!" and breaks off a fun shoulder shimmy https://t.co/GvWKXOqeLI

— CNN Tonight (@CNNTonight) September 27, 2016

Povečanje minimalne plače

Hillary Clinton, ki je začela debato, je poudarila, da ZDA potrebujejo nova delovna mesta, bolj pravično ekonomijo, kar pomeni povečanje minimalne plače in odpravo razlike v plačah med ženskami in moškimi. Večkrat je poudarila vlogo majhnih podjetij oziroma podjetnikov.

Preberite še:
Drzna Hillary in glamurozna Melania #foto #video

Kitajska in druge države ZDA "kradejo" delovna mesta

Donald Trump je opozoril, da delovna mesta in proizvodnja iz ZDA odhajajo v druge države, kot sta Kitajska in Mehika. Te države "kradejo" ameriška delovna mesta. Kitajska se krepi na račun ZDA, poudarja. Republikanski predsedniški kandidat tudi pravi, da se bo znova pogajal o trgovinskih sporazumih z drugimi državami, na primer NAFTA. Napovedal je, da bo dodatno obdavčil izdelke, ki prihajajo iz drugih držav.

Kdo je bolj uspešno nagovoril še neopredeljene volivce? Odgovor bo znan 8. novembra letos. Foto: Reuters

Prve iskrice med Trumpom in Clintonovo

Trump je poudaril, da lahko prinese delovna mesta nazaj, medtem ko Clintonova tega ne more. Ta je odgovorila, da bo z novimi vlaganji, na primer v zeleno energijo, pridobila nova delovna mesta. "30 let ste že na oblasti, pa niste nič storili," ji je zabrusil Trump.

Newyorški milijarder je tudi dejal, da se zaradi propadajoče infrastrukture ZDA vse bolj spreminjajo v državo tretjega sveta, na drugi strani pa so ZDA zapravile šest bilijonov ameriških dolarjev za obnovo Bližnjega vzhoda. Ta denar bi morali nameniti za naložbe v ZDA, je prepričan.

Clinton on Trump's ISIS plan: "He says it's a secret plan, but the only secret is that he has no plan" #DebateNight https://t.co/UCDQ8sUs8z

— CNN (@CNN) September 27, 2016

Kdo bi zvišal in kdo znižal davke?

Kandidata sta se sporekla glede davkov. Trump pravi, da bo znižal davke, kar bo oživelo ameriško gospodarstvo. Hillary Clinton pravi, da bo njegova davčna reforma povzročila za pet bilijonov dolarjev dodatnega povečanja ameriškega javnega dolga. Sama bo rajši povečala davke za bogate.

Prepričana je tudi, da bo Trumpov gospodarski program znova pripeljal ZDA v krizo, ki jo je doživela leta 2008. Prav tako meni, da je njegova davčna reforma v korist zgolj bogatim, ne pa vsem Američanom.

Kljub prijaznosti pred začetkom sta si na soočenju oba kandidata marsikaj povedala. Foto: Reuters

Trumpova davčna napoved

Clintonova se je tudi vprašala, zakaj Trump ne objavi svoje davčne napovedi, kar po nenapisanem pravilu naredijo vsi predsedniški kandidati. Nato pa je sama ponudila nekaj odgovorov. Mogoče zato, ker ni tako bogat, kot pravi. Mogoče zato, ker ni tako dobrodelen, kot pravi. Mogoče zato, ker bi se ugotovilo, da se izogiba plačevanju davkov v ZDA ...

Trump says he held back from attacking Hillary Clinton over Bill's “indiscretions” because he respects Chelsea https://t.co/jHolToDa6z

— CNN (@CNN) September 27, 2016

Trump je zavrnil te očitke in pravi, da bo objavil svojo davčno napoved, ko bo opravljen pregled te napovedi. Znova je ponovil že znano "kupčijo":

pripravljen je še pred opravljenim pregledom objaviti svojo davčno napoved, če bo Clintonova izročila vso e-pošto, ki jo je izbrisala (gre za zaupno e-pošto, ki jo je Clintonova v času, ko je bila ameriška državna sekretarka v letih 2009-2013, pošiljala z nezavarovanega zasebnega strežnika, nato pa je v preiskavi FBI veliko število teh e-pisem izbrisala, namesto da bi jih izročila, op. p.).

Donald Trump je skušal v debati Hillary Clinton predstaviti kot političarko, ki je že nekaj desetletij na ameriškem političnem odru in ki je že imela svojo priložnost, a se ni izkazala. "Hillary Clinton ima veliko izkušenj. A to so slabe izkušnje," je poudaril. Na vprašanje Clintonove v debati, ali je res kriva za vse, pa je pribil: za vse ste krivi. Foto: Reuters

Hillary Clinton: Trump stiska svoje zaposlene

Clintonova je v tem sklopu vprašanj tudi obtožila Trumpa, ki je nepremičninsko-gradbeni poslovnež, da ni plačal številnih svojih zaposlenih in podizvajalcev oziroma majhnih podjetnikov, ki delajo zanj. "Veseli me, da moj oče ni nikoli delal za Trumpa, saj potem tudi ne bi bil plačan," je bila pikra Clintonova (njen pokojni oče je bil mali podjetnik, op. p.).

"Mogoče pa niso dobro opravili svojega dela," ji je odgovoril Trump in dodal, da je na poleg nekaj sto nezadovoljnežev na desettisoče njegovih delavcev zadovoljnih in da je ustvaril cvetoče podjetje, ki daje veliko delovnih mest. Imam podjetje in moja glavna skrb je, da je podjetje uspešno, je še dejal.

WATCH: "I will release my tax returns... when she releases her 33k e-mails that have been deleted." - Trump #debates https://t.co/P3pdtfgJXw

— Good Morning America (@GMA) September 27, 2016

Medrasno vprašanje

Druga tema debate je vprašanje medrasnih odnosov v ZDA. Ti so zaradi policijskega nasilja in nasilnih protestov v temnopoltih soseskah eno od najbolj žgočih ameriških vprašanj.

Hillary Clinton je dejala, da je treba izboljšati odnose med policijo in afroameriškimi skupnostmi ter usposobiti policijo, da ne bo prihajalo do policijskega nasilja. Opozorila je, da je glavni razlog za smrti v afroameriških skupnostih "epidemija orožja".

Hillary Clinton je v debati Donaldu Trumpu očitala rasizem do Afroameričanov in Latinoameričanov ter da sovraži ženske. Prav tako mu je očitala, da je brez političnih izkušenj in da je brezvesten poslovnež, ki ne plačuje davkov in zaposlenih. Foto: Reuters

Trump je prepričan, da je v mestih, kjer živi afroameriška in latinoameriška skupnost, treba uveljaviti zakon in red. Kriminalnim tolpam je treba odvzeti orožje, tako kot v New Yorku, kjer je število umorov padlo z več kot dva tisoč na 500 na leto. 

Poudaril je, da Afroameričani in Latinoameričani zaradi kriminala "živijo v peklu" in da jih je politika pustila na cedilu. Spomni se jih le na vsaka štiri leta, ko potrebuje njihove glasove, nato pa jim je vseeno zanje, je zbodel demokratsko predsedniško kandidatko (afroameriški volivci so že od šestdesetih let prejšnjega stoletja zvesta volilna baza demokratske stranke, op. p.).

Hillary Clinton: "I prepared to be President, and I think that's a good thing" https://t.co/2T4nQNLwzd #DebateNight https://t.co/i5wSDRShsB

— CNN (@CNN) September 27, 2016

Kje se je rodil Obama

V debati je voditelj Holt Trumpu tudi postavil vprašanje glede njegovih dolgoletnih trditev, da se predsednik Barack Obama ni rodil v ZDA. Po mnenju Clintonove je bilo to Trumpovo dejanje znak rasizma. Trump je očitke glede dvomov o državi Obamovega rojstva naprtil Hillary Clinton, saj je to temo prvi odprl njen volilni štab leta 2008, ko sta bila Obama in Clintonova tekmeca. "Zdaj lepo govorite o Obami, toda takrat je bilo popolnoma drugače," je Clintonovo spomnil Trump.

Kandidatoma je vprašanja na debati postavljal Lester Holt, voditelj večernih poročil na televiziji NBC. Foto: Reuters

Clintonova je svojega tekmeca pri temnopoltih volivcih skušala očrniti tudi z očitki, da so njegovo podjetje pred desetletji tožili zaradi rasne diskriminacije. Trump je odvrnil, da je bila tožba zoper njegovo podjetje del tožbe proti številnim podjetjem in da je na koncu prišlo do poravnave brez priznanja krivde.

Trump: "That's called business, by the way" https://t.co/iXIwDaIPem #Debates2016 https://t.co/OjRFwnky1E

— CNN Politics (@CNNPolitics) September 27, 2016

Vprašanje varnosti

Tretja tema debate je bilo vprašanje varnosti. Začelo se je z debato glede hekerskih napadov. Clintonova je dejala, da je to pomembno varnostno vprašanje in dodala, da je Rusija s hekerskimi napadi pridobila e-pošto demokratske stranke. Ob tem je izpostavila, da je ruski predsednik Vladimir Putin podprl Trumpa.

"Kdo pravi, da je za hekerskimi napadi Rusija? Kaj če je bila Kitajska? Če je bil kakšen heker, ki se je dolgočasil?" je odvrnil Trump. Republikanskemu predsedniškemu kandidatu se zdi bolj nevarno popuščanje Iranu, za kar sta po njegovem odgovorna Obama in Clintonova. Ta država bo po njegovem zaradi tega lahko razvila jedrsko orožje, postaja tudi regionalna velesila.

"Typical politician: all talk, no action. Sounds good, doesn't work. Never gonna happen." #Trump on #Clinton https://t.co/3RqW41zP0A

— New Day (@NewDay) September 27, 2016

Trump: Clintonova in Obama kriva za vzpon Islamske države

Ponovil je že znan očitek, da sta Obama in Clintonova odgovorna za vzpon Islamske države, saj so ZDA z umikom iz Iraka omogočile razmah islamskega radikalizma. Trump zagotavlja, da bo sam uničil Islamsko državo, a obenem poudaril, da je bila napaka, ker so ZDA napadle Irak leta 2003 (to napad je Hillary kot senatorka podprla, op. p.).

Clintonova je odgovorila, da Trump sicer kritizira politiko do Irana in Islamske države, a v resnici sam sploh nima načrta, kaj bi storil glede tega. Dodala je, da Trump vnaša negotovost med ameriške zaveznike, na primer članice Nato, ko zagovarja izolacionistično politiko in da ZDA ne bi smele varovati držav, ki premalo dajejo za obrambne izdatke.

Stisk rok med Melanio Trump in Billom Clintonom. Eden od njiju bo bodoča prva dama oziroma prvi gospod v Beli hiši. Foto: Reuters

"Ne moremo biti več svetovni policist," je odgovoril Trump. Ne moremo varovati držav in zapravljati ameriškega denarja, na drugi strani pa države, ki jim Američani zagotavljajo varnost, ne dajejo denarja za to. Glede dvomov, ali je primeren za položaj predsednika ZDA, ki ima tudi prst na sprožilcu jedrskega orožja, je Trump zagotovil, da ne bo prvi uporabil jedrskega orožja. 

VIDEO: Clinton and Trump are both pleased with the outcome of first presidential debate. https://t.co/UzsaHhszWc

— The Associated Press (@AP) September 27, 2016

Clintonova: Trump ima žaljiv odnos do žensk

Na koncu, ko sta Trump in Clintonova še zadnjič nagovorila občinstvo, se je med kandidatoma iskrilo tudi glede Trumpovega odnosa do žensk. Clintonova je dejala, da ima Trump žaljiv odnos do žensk in da jih je označil za svinje. Trump je Clintonovo obtožil, da zavaja in da ni nikoli rekel tega.

Dodal je, da z žaljivimi besedami ni označil vseh žensk, ampak izrecno igralko in provokativno televizijsko voditeljico Rosie O'Donell, ki ji je nekoč zabrusil, da je "ogabna" in "umazana pujsa". In te krepke besede si je tudi zaslužila, kar vsi vemo, je še na koncu debate dejal Trump.