Nedelja, 26. 11. 2023, 7.08
1 leto
Prvi svetovni dan trajnostnega prometa
Promet je ključen pri spodbujanju povezljivosti, trgovine, gospodarske rasti in zaposlovanja, na drugi strani pa je pomemben vir emisij toplogrednih plinov. Iskanje kompromisov bo po oceni Združenih narodov ključno za trajnostni razvoj, kar izpostavljajo tudi ob današnjem prvem dnevu trajnostnega prometa.
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je 26. november za svetovni dan trajnostnega prometa razglasila maja letos. Trajnostni promet, potniški ali tovorni, mora biti prijazen do okolja in ljudi ter hkrati ekonomsko vzdržen.
Kot so zapisali pri ZN, je trajnostni promet ključnega pomena za trajnostni razvoj. Poleg zagotavljanja storitev in infrastrukture za mobilnost ljudi in blaga lahko namreč pospeši tudi napredek k drugim ključnim ciljem, kot so izkoreninjenje revščine, zmanjšanje neenakosti, krepitev vloge žensk in boj proti podnebnim spremembam, so zapisali.
Za manj ogljičnega odtisa
Izpostavili so pomen sodelovanja pri krepitvi prometne povezanosti prek integriranega intermodalnega prometnega sistema z razvojem kakovostne, zanesljive, trajnostne in odporne infrastrukture, izmenjavo najboljših praks za optimizacijo razvoja. Prav tako so poudarili pomen delovanja prometne infrastrukture za zmanjšanje porabe energije, zemlje in drugih virov.
Cilj je ustvariti nižje emisije toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter zagotoviti pozitiven družbeni vpliv, so zapisali pri ZN in ob dnevu trajnostnega prometa nanizali nekaj zanimivosti. Po njihovih podatkih je na svetovni ravni povprečni letni ogljični odtis na posameznika 5,9 tone. Življenje brez avtomobila lahko letni ogljični odtis posameznika manjša za do 3,6 tone, prehod z običajnega vozila na električno vozilo pa lahko ogljični odtis zmanjša za povprečno dve toni na leto.
Slovenci in mobilnost
Nekaj podatkov o mobilnostnih navadah Slovencev so pred dnevom trajnostnega prometa zbrali tudi na statističnem uradu. Med letoma 2017 in 2021 se je povprečna razdalja poti, ki sta jo opravila pešec ali tekač, povečala na več kot dva kilometra, število potniških kilometrov, opravljenih s hojo ali tekom, pa se je zmanjšalo za 11 odstotkov.
Pot s kolesom je v povprečju trajala skoraj 25 minut, v štirih letih se je podaljšala za skoraj tri minute. Povprečna razdalja na posamezni poti s kolesom se je povečala za 1,6 na skoraj šest kilometrov, število potniških kilometrov, opravljenih s kolesom, pa se je povečalo za 40 odstotkov, na delovni dan celo za 45 odstotkov.
Povprečna zasedenost osebnih avtomobilov se je zmanjšala z 1,65 na 1,49 potnika, med uporabniki sopotništva pa se je pogostost uporabe zmanjšala za 16 odstotkov.
Med prebivalci, ki na poti v šolo niso uporabili javnega prevoza, jih je 38 odstotkov kot razlog za svojo odločitev navedlo, da bi za takšno pot porabili preveč časa, med prebivalci, ki za pot na delo niso uporabili javnega prevoza, pa jih je kot razlog za svojo odločitev navedlo, da javni prevoz v času njihovega odhoda oz. vrnitve ni bil na voljo.