Ruski obrambni minister: V Ukrajini nam ni treba uporabiti jedrskega orožja #video

17.17 Ruski obrambni minister: V Ukrajini nam ni treba uporabiti jedrskega orožja

Rusija "nima potrebe" po uporabi jedrskega orožja v Ukrajini, je v torek dejal obrambni minister Sergej Šojgu. "Za dosego zastavljenih ciljev ni potrebe po uporabi jedrskega orožja v Ukrajini. Glavni namen ruskega jedrskega orožja je odvrniti jedrski napad," je med govorom na mednarodni varnostni konferenci dejal Šojgu. 

"Mediji širijo špekulacije o domnevni uporabi ruskega taktičnega jedrskega orožja v okviru posebne vojaške operacije in o pripravljenosti na uporabo kemičnega orožja. Vsi ti informacijski napadi so čista laž," je še dodal Šojgu, poroča Reuters. 

17.11 Rusko ministrstvo: Eksplozija na Krimu je posledica sabotaže 

Rusko obrambno ministrstvo je v torek sporočilo, da je bilo vojaško skladišče v bližini mesta Džankoj na severu Krima poškodovano v sabotaži, je poročala ruska državna tiskovna agencija RIA.

Ruska državna tiskovna agencija TASS je objavila izjavo obrambnega ministrstva, da je bila civilna infrastruktura, vključno z električno postajo, poškodovana zaradi "sabotaže".

🔥The hot season has arrived in occupied Crimea!🔥
Time for Russians to embrace their inner Shrek and return back to their swamps. pic.twitter.com/ePPvmy8lpN

— Captain Black Sea (@CaptainBlackSe1) August 16, 2022

15.19 Rusija: Ukrajinci so razstrelili šest daljnovodnih stebrov jedrske elektrarne

Ruska varnostna služba trdi, da so ukrajinski saboterji razstrelili šest stebrov visokonapetostnih daljnovodov jedrske elektrarne Kursk. Posledično imajo v elektrarni težave z delovanjem, poročajo ruski mediji.

14.07 Gazprom napoveduje dvig cen plina v Evropi

Ruski proizvajalec plina Gazprom je za zimo napovedal visoko rast cen plina v Evropi. Cene bodo presegle štiri tisoč dolarjev za tisoč kubičnih metrov, poroča hrvaški Index.

Ruski dnevni časopis Kommersant navaja, da je cena plina v Evropi začela rasti konec julija, razlog pa je Gazpromovo zmanjšanje dobave plina po Severnem toku.

Cena plina v Evropi se je 15. avgusta povzpela na rekordnih 2.500 dolarjev za tisoč kubičnih metrov in tako presegla vrednosti iz začetka marca.

13.08 Estonija začela odstranjevati spomenike iz časa Sovjetske zveze

Estonija bo odstranila več spomenikov iz časov Sovjetske zveze, je danes sporočila estonska vlada, ki je že pred tem v luči ruskega napada na Ukrajino naznanila namero odstranjevanja vojnih spominskih obeležij iz sovjetskih časov. Proces se je danes začel z umikom sovjetskega tanka T-34 v mestu Narva na vzhodu države.

Today Estonia rids itself of one of the most significant and controversial symbols of Soviet occupation. A tank monument in the bordertown Narva. There is no place for monuments of lies of terror, death and destruction to dot our independent land.

Photo: Andres Putting/Ekspress pic.twitter.com/43Co129Xlr

— Riho Terras (@RihoTerras) August 16, 2022

Vlada v Talinu se je po javni razpravi po začetku ruske invazije na Ukrajino že strinjala z odstranitvijo sovjetskih spomenikov z javnih površin po državi, danes pa so svojo namero začeli tudi uresničevati, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dela za odstranitev spomenika – sovjetskega tanka T-34 – so se začela danes zjutraj, poroča portal Politico. Tank, ki stoji na mestu, kjer je Rdeča armada med drugo svetovno vojno prečkala reko Narvo in pregnala nemško vojsko iz mesta, bodo zdaj prepeljali v vojni muzej blizu glavnega mesta. Iz mesta Narva naj bi odstranili še dva druga spomenika.

Nekateri prebivalci Narve pa so nasprotovali odstranitvi tanka. Več kot 90 odstotkov prebivalcev ima ruske korenine, zato so se lokalne oblasti dlje časa izogibale odločanju o spomeniku, nato pa je posredovala vlada in dela so se začela v kratkem času.

Odstranitev tanka tako utira pot širšim prizadevanjem vlade, da bi do konca leta z javnih površin v Estoniji odstranili vse sovjetske vojne spomenike, je v izjavi sporočila estonska vlada. "Želimo le, da bi bilo vse mirno," je po navedbah dpa ob tem dejala premierka Kaja Kallas. "Vlada se je odločila za odstranitev vojnih spomenikov nekdanjega tujega režima, da bi preprečila, da bi ti v družbi vzbudili še več sovražnosti in odprli stare rane," je dodala estonska premierka.

My government has decided to remove Soviet monuments from public spaces across #Estonia. As symbols of repressions and Soviet occupation they have become a source of increasing social tensions – at these times, we must keep the risk to public order at a minimum.

— Kaja Kallas (@kajakallas) August 16, 2022

12.56 Ukrajina prejela novo pošiljko orožja

Ukrajina je od Latvije prejela šest havbic oziroma samovoznih topov ameriškega tipa M109, so danes sporočili iz Kijeva. Te bodo skupaj z že prejetimi havbicami Natovega kalibra 155 milimetrov nadomestile obstoječe težke topove sovjetske izdelave, ki so manj natančni in za katere trenutno primanjkuje streliva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Skupaj bomo zmagali!" je danes v odzivu na prejeto orožje na Twitterju zapisal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov in se zahvalil tako latvijskemu kolegu Artisu Pabriksu kot Latvijcem. Pred tem je dejal tudi, da prejete havbice že kažejo rezultate na bojišču.

6 more M109 howitzers that have recently arrived in 🇺🇦 from 🇱🇻 are already showing results on the battlefield. I‘m sincerely grateful to my 🇱🇻 colleague @Pabriks & the people of Latvia for their unwavering support.
Together we will win! pic.twitter.com/t5F3n7parJ

— Oleksii Reznikov (@oleksiireznikov) August 15, 2022

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je Kijev od zaveznikov prejel sedem različnih vrst havbic Natovega standarnega kalibra 155 milimetrov. Zbirko je zdaj dopolnil s šestimi havbicami ameriškega tipa M109, skupaj pa bo to orožje nadomestilo obstoječe težke topove sovjetske izdelave, navaja dpa.

Latvija, ki ji je ruski energetski velikan Gazprom nedavno prekinil dobavo plina, je pred tem Ukrajini dobavila tudi štiri helikopterje sovjetske izdelave. V baltski državi so nedavno po zgledu sosednje Litve in na pobudo neimenovanega latvijskega glasbenika in ukrajinskega novinarja začeli zbirati denar za nakup bojnega brezpilotnega letala za Ukrajino. Potrebovali naj bi pet milijonov evrov, še navaja dpa.

V začetku junija so v Litvi ljudje v nekaj dneh zbrali denar za nakup turškega brezpilotnega letalnika Bayraktar. Pri turškem proizvajalcu Baykar so bili takrat tako navdušeni nad kampanjo, da so dron dobavili brezplačno. Pozneje so se podobne pobude začele tudi na Poljskem, Norveškem in v Kanadi.

11.41 Putin ZDA obtožil podpihovanja konfliktov po svetu

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ZDA obtožil, da si prizadevajo podaljšati konflikt v Ukrajini in da podpihujejo spore tudi drugod po svetu, med drugim z nedavnim obiskom predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu.

"Razmere v Ukrajini kažejo, da si ZDA prizadevajo podaljšati ta konflikt. In popolnoma enako ravnajo v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, kjer podpihujejo možnost konfliktov," je v govoru na slovesnosti ob začetku varnostne konference v Moskvi prek videopovezave dejal Putin, ki si od uvedbe zahodnih sankcij proti Rusiji prizadeva okrepiti vezi z afriškimi in azijskimi državami, zlasti s Kitajsko.

Ruski predsednik je glede nedavnega obiska predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu dejal, da ta "ameriška pustolovščina ni le izlet posameznega neodgovornega politika, temveč del načrtne, zavestne strategije ZDA za destabilizacijo in povzročitev kaosa v regiji in svetu".

Po Putinovi oceni je bil obisk Pelosijeve v Tajpeju "brezsramen prikaz nespoštovanja suverenosti drugih držav", kot tudi nespoštovanja obveznosti ZDA v mednarodni skupnosti, navaja AFP.

Moskva je bila med nedavnim obiskom ameriške političarke na Tajvanu, ki ga Kitajska dojema kot svoje ozemlje, popolnoma solidarna s Kitajsko, katere vojska je v odzivu na obisk izvedla obsežne večdnevne vaje v bližini otoka. Nove vojaške vaje je nato Peking ukazal v ponedeljek kot odgovor na obisk delegacije ameriških kongresnikov v Tajpeju.

Glede vojne v Ukrajini, ki jo je pred skoraj šestimi meseci sprožila Rusija, pa je na današnji konferenci spregovoril tudi ruski obrambni minister Sergej Šojgu in zavrnil možnost, da bi Rusija v Ukrajini uporabila jedrsko orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Z vojaškega vidika v Ukrajini ni potrebe po uporabi jedrskega orožja, da bi dosegli zastavljene cilje," je dejal Šojgu.

10.51 Hrvatu, ki so ga Rusi ujeli v Ukrajini, grozi smrtna kazen

V Donecku na vzhodu Ukrajine se je v ponedeljek na sodišču, ki ga upravljajo proruski separatisti, začelo sojenje petim evropskim državljanom, ki so se borili na strani Ukrajine. Med njimi je tudi Hrvat Vjekoslav Prebeg, ki mu tako kot še dvema obtožencema grozi smrtna kazen ali dosmrtni zapor. Sojenje se bo nadaljevalo oktobra.

Donetsk court charges Britons, Swede and Croat as mercenaries, 3 face death penalty https://t.co/MGdYOktxaT pic.twitter.com/qdMzLPjNEv

— Reuters (@Reuters) August 15, 2022

Sojenje poteka še proti Švedu Matthiasu Gustavssonu ter Britancem Dylanu Haelyju, Andrewu Hillu in Johnu Hardingu. Obtožnica tožilstva proruske samooklicane Ljudske republike Doneck jih med drugim bremeni kaznivih dejanj urjenja za teroristične dejavnosti in sodelovanja v oboroženem spopadu v vlogi plačanca.

Prebeg se je izrekel za nedolžnega. Izjavil je, da so bile njegove dolžnosti na bojišču omejene na spremljanje položajev nasprotnika in da ni sodeloval v oboroženih spopadih proti ruskim silam. Zadnji naboj naj bi izstrelil pred začetkom vojne v Ukrajini, pišejo ruski mediji, ki so lahko spremljali sojenje. "Upam, da mi verjamejo in da bodo z mano ravnali kot z ukrajinskimi vojnimi ujetniki. Želim samo živeti," je dejal v intervjuju, ki so ga prenašali ruski mediji.

Krivdo so zavrnili tudi preostali štirje obtoženi. Gustavsson je dejal, da je podpisal pogodbo, ne da bi jo prej preučil, in dodal, da ni deloval v prvi bojni liniji, ampak je samo varoval vhod v tovarno Iljič v Mariupolu. Healy in Hill sta povedala, da sta v Ukrajino prišla kot prostovoljca, Harding pa je odklonil pričanje.

Smrtna kazen po poročanju ruske tiskovne agencije Tass grozi Prebegu, Gustavssonu in Hardingu.

Prebega so ruske sile zajele maja pri Mariupolu. V Ukrajino je prispel že pred več kot enim letom in postal pripadnik 1. bataljona 36. brigade mornariške pehote, ki se je borila ob Mariupolu. Gre za uradno enoto ukrajinske vojske, ki vključuje nekdanji ukrajinski prostovoljni bataljon Azov, ki je pozneje postal del redne ukrajinske vojske.

Sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck, ki ga mednarodna skupnost ne priznava, je v začetku maja na smrt obsodilo maroškega državljana Saauduna Brahima ter Britanca Aidena Aslina in Shauna Pinnerja, ki se je boril v isti enoti kot Prebeg. Na razsodbo so se pritožili, zanje pa se je zavzela tudi zahodna diplomacija, vendar so bili njeni napori do zdaj neuspešni.

10.24 Iz Ukrajine izplula prva ladja ZN z žitom za Afriko

Prva ladja z žitom, ki so jo v okviru dogovora za blažitev svetovne prehranske krize najeli ZN, je danes izplula iz ukrajinskega pristanišča Pivdeni in se odpravila proti Afriki, so sporočili z ukrajinskega ministrstva za infrastrukturo. Ladja MV Brave Commander bo 23 tisoč ton pšenice odložila v Džibutiju, od koder bodo žito nato poslali v Etiopijo.

Plovilo MV Brave Commander je izplulo iz črnomorskega pristanišča Pivdeni in bo odplulo v Džibuti za dostavo v Etiopijo, je prek Telegrama sporočilo ministrstvo. Kijev se sicer nadeja, da bo kmalu sledilo več novih pošiljk žita za Afriko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

To bo namreč prva pošiljka žita za Afriko, odkar sta Kijev in Moskva po posredovanju Turčije in Združenih narodov 22. julija podpisala sporazum o izvozu iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Od 1. avgusta je iz Ukrajine po navedbah Kijeva skupno izplulo 16 ladij.

Pošiljke veljajo za ključne pri stabilizaciji cen žita na svetovnih trgih in blažitvi strahu pred lakoto na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Po podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP) se 345 milijonov ljudi v 82 državah po svetu sooča z nezanesljivo preskrbo s hrano, medtem ko je skoraj 50 milijonov ljudi v 45 državah na robu lakote.

ZN in Turčija pomagata pri usklajevanju glede varnosti izvoza ter spremljanja pošiljk, da bi zagotovili, da z ladjami ne tihotapijo orožja na vojno območje. V Istanbulu deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz, sestavljajo pa ga ruski, ukrajinski in turški predstavniki ter predstavniki ZN.

10.03 V eksploziji streliva na Krimu ranjeni dve osebi

Med požarom v skladišču orožja na severu polotoka Krim je eksplodiralo, so danes sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Po navedbah vodje lokalnih oblasti Sergeja Aksjonova sta bili v več eksplozijah poškodovani dve osebi, medtem ko naj bi bila evakuacija okoliških prebivalcev v teku.

Požar je izbruhnil okoli 6.15 ure po lokalnem času v vojaškem skladišču v okrožju Džankoj, pri čemer je eksplodiralo strelivo, je obrambno ministrstvo zapisalo v izjavi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Pri tem so dodali, da nihče ni bil resno poškodovan.

Dogodek so na ministrstvu označili za dejanje sabotaže. "16. avgusta zjutraj je bilo zaradi sabotažnega dejanja poškodovano vojaško skladišče v bližini kraja Džankoj," je sporočilo ministrstvo.

Pred tem je guverner Krima Sergej Aksjonov na kraju dogodka povedal, da sta bila v eksplozijah poškodovani dve osebi, vendar pa njuno življenje ni ogroženo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah krimskih oblasti se je skladišče nahajalo na območju nekdanje kmetije, zagorela pa naj bi tudi električna napajalna postaja.

"Izvaja se evakuacija, zaradi varnosti prebivalcev pa je vzpostavljeno petkilometrsko varnostno območje," je v video sporočilu na Telegramu dejal Aksjonov in dodal, da so na kraj dogodka napotili sile ministrstva za obrambo, nacionalne garde in civilne zaščite. Po navedbah AFP, ki se sklicuje na ruske tiskovne agencije, so iz okolice evakuirali okoli 2.000 ljudi. Eksplozija je povzročila tudi škodo na železniški progi, zaradi katerega je bil nekaj časa moten tudi železniški promet, navaja BBC.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je incident opisal kot "demilitarizacijo v akciji", s čimer je namignil, da eksplozije niso bile naključne. Eksplozije je kot "zadetek", ki so ga slišali "daleč čez stepo", opisal tudi vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov, navaja AFP.

Na letališču v bližini naselja Novofjodorovka na Krimu je minuli torek že eksplodiralo strelivo, pri čemer je umrla ena oseba, več kot deset pa jih je bilo ranjenih. Strokovnjaki domnevajo, da so ukrajinske sile napadle tamkajšnjo bazo ruskih sil in pri tem uničile več bojnih letal, vendar pa Kijev napada ni potrdil. Ruska stran medtem trdi, da je do eksplozije prišlo zaradi kršitve požarne varnosti.

8.00 Na Krimu izbruhnila velika eksplozija

Ukrajinska televizija Nexta je objavila nepotrjen posnetek eksplozije, ki naj bi danes okoli 6. ure zjutraj izbruhnila na Krimu. Ruski medij Ria Novosti pa je poročal, da je v mestu zagorela trafopostaja.

Administrativni vodja Krima Sergej Aksjonov, ki ga je imenovala Rusija, je dejal, da je odšel na nujno pot v vas Majskoje blizu Džankoja. "Odšel sem v vas Majskoje. Okoliščine dogodka še preiskujejo. Obvestil vas bom takoj, ko bodo informacije na voljo," je Aksjonov zapisal na svojem kanalu na Telegramu, poroča Ria.

#Dzhankoi in occupied #Crimea. pic.twitter.com/YZp1vk1Blj

— NEXTA (@nexta_tv) August 16, 2022

7.34 Rusija trdi, da so britanska letala kršila ruski zračni prostor

Rusko bojno letalo je zasledovalo britansko letalo iz ruskega zračnega prostora, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Britansko izvidniško letalo naj bi kršilo ruski zračni prostor v bližini rta Sveti nos, ki leži med Barentsovim in Belim morjem.

And here is the violator of Russian airspace near Cape Svyatoy Nos in the Murmansk region pic.twitter.com/e1fEMiBbYL

— multipolar world order !!🇳🇬🇷🇺🇳🇬🇷🇺 (@TobiAyodele) August 15, 2022

6.46 Putin poskuse odprave ruske kulture označil za neumne

Ruski predsednik Vladimir Putin je poskuse odprave ruske kulture in same Rusije označil za "neumne": "Tisti, ki mislijo drugače, pa se žal niso naučili lekcij zgodovine," je povedal na festivalu Tavrida.ART na Krimu, poroča hrvaški Index.

Poudaril je, da so v letošnji ekipi festivala tudi ljudje z osvobojenih ozemelj – iz Ljudske republike Doneck in Luganska. "Danes ste skupaj, pripravljeni združiti prizadevanja za doseganje skupnih ciljev. Veste, da morate biti skupaj, če želite biti močni. Tega nas uči celotna bogata tisočletna zgodovina Rusije," je dejal.

"Vemo, da so vse težave in preizkušnje čas novih priložnosti, in o tem pogosto govorimo. Čas je, da ste drzni," je dodal Putin.

Novice Resnica o Putinovem specialcu za resnico