Evropski sistem jamstva za bančne vloge v evroobmočju, ki ga je predlagala Evropska komisija, še vedno buri duhove. Zlasti nemški varčevalci se bojijo, da bodo morali reševati banke v kriznih državah.
Evropska komisija je pred dnevi predstavila tretji steber evropske bančne unije – evropski sistem jamstva za bančne vloge. Druga dva stebra sta skupni bančni nadzor in skupni sistem reševanja bank.
Razlastninjenje nemških varčevalcev
Zlasti so ogorčeni Nemci, ki so prepričani, da se poskuša z evropskim sistemom jamstva razlastniniti nemške varčevalce. Poglejmo, zakaj. Če v EU propade banka, potem so vloge do 100 tisoč zavarovane. Vsaj na papirju, saj, kot piše nemški tednik Focus, v 14 evropskih državah za to še ni sredstev.
Postopoma od leta 2017 naj bi za bančne vloge v propadlih bankah na območju evra jamstvo zagotavljali iz evropskega jamstvenega sklada, ki se bo financiral neposredno iz prispevkov bank, torej dejansko varčevalci posameznih bank.
Schäuble v prvi bojni vrsti
Ker so zlasti v kriznih južnoevropskih državah banke na majavih nogah, so Nemci prepričani, da bodo tako nemški varčevalci plačevali za jamstva bančnim varčevalcem v južnoevropskih državah, ko se bo katera od tamkajšnjih bank spet znašla v težavah.
V Nemčiji tako kritiki evropskega jamstvenega sklada že govorijo o roparskem pohodu proti nemškim varčevalcem. V prvih bojnih vrstah proti skladu sta tako nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in guverner nemške centralne banke Jens Weidmann.
Tveganje na račun varčevalcev v gospodarsko močnih državah
Schäuble meni, da bo evropski jamstveni sklad spodbudil banke v kriznih državah k novim tveganjem, saj bodo prepričane, da jih bodo tako ali tako na koncu reševali bančni varčevalci iz gospodarsko močnih držav, kot je Nemčija.
0
