Četrtek, 7. 3. 2024, 6.59
8 mesecev, 3 tedne
743. DAN VOJNE V UKRAJINI
Litovski obveščevalci: Rusija se pripravlja na dolgoročno konfrontacijo z Natom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,41
"Rusija ogromno sredstev namenja za vojno v Ukrajini in ne kaže nobenih znakov deeskalacije razmer, tudi če ne doseže svojih operativnih ciljev. Hkrati pa se pripravlja na dolgoročno konfrontacijo z Natom, tudi na območju Baltskega morja," piše v poročilu.
Rusija se ob vojni v Ukrajini pripravlja tudi na dolgoročno konfrontacijo z zvezo Nato, opozarja poročilo, ki sta ga danes v Vilni predstavila litovska vojaška obveščevalna služba in oddelek za državno varnost. Po njunih ocenah Moskva izvaja celovito vojaško reformo, s trenutno intenzivnostjo v Ukrajini pa bi se lahko borila še najmanj dve leti.
20.24 Ukrajina za veleposlanika v Veliki Britaniji imenovala Zalužnega
15.03 V Rusiji naj bi preprečili napad skrajnežev Islamske države na sinagogo
14.42 Nato začel vojaško vajo na skrajnem severu Norveške
14.23 Litovski obveščevalci: Rusija se pripravlja na dolgoročno konfrontacijo z Natom
13.43 Rusija zaradi vmešavanja v notranje zadeve poklicala veleposlanico ZDA
7.44 Spodleteli atentat na Zelenskega?
7.00 Rusi napadli enega največjih nakupovalnih središč v Nikopolu
20.24 Ukrajina za veleposlanika v Veliki Britaniji imenovala Zalužnega
Ukrajina je danes nekdanjega vrhovnega poveljnika vojske Valerija Zalužnega imenovala za novega veleposlanika v Veliki Britaniji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je sicer danes sestal z britanskim obrambnim ministrom Grantom Shappsom, je pozdravil imenovanje Zalužnega in dodal, da bi se moralo zavezništvo med državama okrepiti.
"Zelenski je 7. marca 2024 odobril kandidaturo Valerija Zalužnega za veleposlanika Ukrajine v Veliki Britaniji," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo.
50-letni Zalužni je bil junija 2021 imenovan za vrhovnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil. Pod njegovim vodstvom so čete zdržale rusko invazijo februarja 2022. V prvem letu vojne pa so ukrajinske sile ponovno zavzele zasedene dele regije Harkov. Zalužni je bil tudi arhitekt ukrajinske ofenzive poleti 2023, ki pa je imela le malo uspeha proti močno utrjeni ruski obrambi.
Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je nato v začetku februarja sporočil, da so Zalužnega odstranili s položaja vrhovnega poveljnika vojske. Zelenski pa je za naslednika imenoval Oleksandra Sirskega.
15.03 V Rusiji naj bi preprečili napad skrajnežev Islamske države na sinagogo
Ruske oblasti so danes sporočile, da so ubili domnevne člane skrajne skupine Islamska država (IS), ki naj bi načrtovali teroristični napad na sinagogo v Moskvi. Po podatkih varnostne službe FSB naj bi šlo za pripadnike afganistanske veje IS. Koliko ljudi je bilo ubitih v operaciji, ruske oblasti niso sporočile.
Ruska varnostna služba FSB je v sporočilu navedla, da so v okviru operacije v regiji Kaluga jugozahodno od Moskve razkrili dejavnosti skupine Vilajat Horasan, celice afganistanske veje IS, katere pripadniki so načrtovali oborožen napad na vernike v sinagogi v Moskvi, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.
Po navedbah FSB so se "teroristi" med aretacijo z orožjem uprli agentom varnostne službe in "bili nevtralizirani s povratnim ognjem". V okviru operacije so zasegli tudi strelno orožje, strelivo in sestavne dele za izdelavo improvizirane eksplozivne naprave.
Novičarski medij Zvezda, ki je blizu ruski vojski in varnostnemu aparatu, je objavil videoposnetek FSB, na katerem je poleg pištol, streliva in nožev videti dve trupli v hiši. FSB sicer ni sporočil, koliko ljudi je bilo ubitih v operaciji, prav tako tudi niso sporočili njihove narodnosti.
Ruske oblasti pogosto poročajo, da so preprečile načrtovane napade domnevnih islamističnih skupin v državi. Pred dnevi so sporočile, da je FSB ubila šest domnevnih borcev IS v južni republiki Ingušetiji, kjer živi večinsko muslimansko prebivalstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
14.42 Nato začel vojaško vajo na skrajnem severu Norveške
Okoli 20 tisoč vojakov iz 13 članic Nata je začelo z veliko vojaško vajo na skrajnem severu Norveške, imenovano Nordijski odgovor 2024. Gre za novo v nizu vaj, ki simulirajo obrambo pred teoretičnim napadom na severnoatlantsko zavezništvo. Po prepričanju Rusije takšno delovanje Nata destabilizira razmere v svetu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojaških vaj, med katerimi bodo Natove sile uporabile tudi sto letal in pomorske sile, vključno s podmornicami, se udeležujejo tudi pripadniki sil Finske in Švedske. V vaji sodelujejo vse največje vojske držav članic.
Vojske se urijo v izvedbi obsežnega protinapada s skrajnega severa celine. Čeprav Rusija ni navedena kot hipotetični napadalec, je sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev danes z neodobravanjem komentiral vojaške aktivnosti Nata v bližini ruske zahodne meje. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax je Patrušev med obiskom mesta Magas v Ingušetiji Nato obtožil, da destabilizira razmere v svetu.
14.23 Litovski obveščevalci: Rusija se pripravlja na dolgoročno konfrontacijo z Natom
"Rusija ogromno sredstev namenja za vojno v Ukrajini in ne kaže nobenih znakov deeskalacije razmer, tudi če ne doseže svojih operativnih ciljev. Hkrati pa se pripravlja na dolgoročno konfrontacijo z Natom, tudi na območju Baltskega morja," piše v poročilu.
Konfrontacija ne pomeni, da je vojna neizogibna, je pojasnil polkovnik Elegijus Paulavičius iz vojaške obveščevalne službe in dodal, da "moramo na dolgoročno konfrontacijo gledati kot na hladno vojno 2.0". V prihodnje bi na primer Rusija ob meji s članicami Nata lahko razširila svoje vojaške zmogljivosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po mnenju obveščevalne službe sta hitrost in obseg vojaških reform Rusije odvisna od poteka in izida vojne v Ukrajini. Visoke cene nafte, izogibanje sankcijam in državna vlaganja v vojaško industrijo dajejo Rusiji dovolj virov, da se lahko s trenutno intenzivnostjo v Ukrajini bojuje še najmanj dve leti.
13.43 Rusija zaradi vmešavanja v notranje zadeve poklicala veleposlanico ZDA
Rusija je danes poklicala na pogovor ameriško veleposlanico in zagrozila z izgonom ameriških diplomatov v znak protesta proti domnevnemu vmešavanju ZDA v notranje zadeve Moskve. Do očitkov na račun Washingtona prihaja teden dni pred predsedniškimi volitvami, na katerih naj bi po pričakovanjih ponovno zmagal Vladimir Putin.
Moskva je ameriški veleposlanici v Moskvi Lynne Tracy izročila uradno noto, v kateri je obsodila poskuse vmešavanja ameriških nevladnih organizacij v njene notranje zadeve. Washington po prepričanju Moskve financira protiruske nevladne skupine in širi dezinformacije o bližajočih se predsedniških volitvah in ruski ofenzivi proti Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusko zunanje ministrstvo je te neprofitne skupine, specializirane za izobraževanje, obtožilo, da ob podpori veleposlaništva izvajajo programe in dejavnosti, ki so usmerjeni proti Rusiji in ki si prizadevajo "novačiti vplivne agente pod krinko izobraževalnih in kulturnih izmenjav".
Omenjene tri organizacije - Ameriški svet za mednarodno izobraževanje, Kulturni razgledi in Inštitut za mednarodno izobraževanje - je Moskva razglasila za nezaželene.
Zunanje ministrstvo je pri tem uslužbencem ameriškega veleposlaništva zagrozilo z izgonom, če bodo vpleteni v tovrstne dejavnosti, poroča AFP.
Moskva obravnava nevladne organizacije in skupine civilne družbe, ki jih podpira Zahod, kot sovražne in jih pogosto obtožuje, da usposabljajo ljudi za delovanje proti Kremlju, kar pa zahodne države kot tudi same organizacije zavračajo.
Moskva je več teh organizacij in skupin razglasila za nezaželene, zaradi česar je sodelovanje ruskih državljanov z njimi nezakonito.
V Rusiji bodo od 15. do 17. marca predsedniške volitve, na katerih bo zaradi neudeležbe prave opozicije po pričakovanjih ponovno izvoljen aktualni predsednik Vladimir Putin.
7.44 Spodleteli atentat na Zelenskega?
V Odesi na jugu Ukrajine so v sredo v bližini konvoja vozil, v katerih sta bila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in grški premier Kiriakos Micotakis, odjeknile eksplozije, sta sporočila voditelja. Po navedbah grških medijev, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, so ruske sile med obiskom predsednika grške vlade mesto napadle z brezpilotniki. "Slišali smo zvok siren in eksplozije, ki so odjeknile v naši bližini. Nismo imeli časa, da bi prišli v zaklonišče," je na novinarski konferenci povedal Micotakis in izkušnjo označil za zelo intenzivno.
"Slišali smo zvok siren in eksplozije, ki so odjeknile v naši bližini. Nismo imeli časa, da bi prišli v zaklonišče," je na novinarski konferenci povedal Micotakis in izkušnjo označil za zelo intenzivno. "Res je drugače brati o vojni v časopisih, kot slišati jo na lastna ušesa, videti na lastne oči," je dodal.
Po besedah Zelenskega je napad zahteval mrtve in ranjene, a sprva podrobnih podatkov ni imel. Kasneje je ukrajinska mornarica za francosko tiskovno agencijo AFP povedala, da je bilo v napadu ubitih pet ljudi, več pa ranjenih.
"Lahko vidite, s kom imamo opravka. Vseeno jim je, kje napadejo," je poudaril ukrajinski predsednik. Po navedbah grških medijev so sicer eksplozije odjeknile okoli 150 metrov od konvoja vozil, v katerem sta bila voditelja.
Grška zasebna televizija SKAI je poročala, da so ruske sile Odeso med obiskom grškega premierja napadle z brezpilotnimi letalniki, medtem ko javna radiotelevizija ERT navaja, da se je zgodil napad z balistično raketo.
Napad sta na omrežju X obsodila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Nihče ni prestrašen nad tem novim poskusom terorja," je ob tem zapisala von der Leynova in ponovila trdno podporo EU Ukrajini.
V Moskvi so medtem potrdili, da so ruske sile izvedle napad. Kot je sporočilo tamkajšnje obrambno ministrstvo, so pri tem zadeli hangar v odeškem pristanišču, ki naj bi ga uporabljale ukrajinske sile, navaja AFP.
7.00 Rusi napadli enega največjih nakupovalnih središč v Nikopolu
Včeraj so ruske sile obstreljevale nakupovalni center Epicenter v Nikopolu v regiji Dnipropetrovsk, kar je povzročilo požar, ki se je razširil na več kot štiri tisoč kvadratnih metrov, poročajo ukrajinske oblasti. Na srečo je bilo v času napada nakupovalno središče prazno in žrtev ni bilo.
After five hours of fire extinguishing... firefighters were unable to save the Epicenter shopping mall in Nikopol. It is completely destroyed. pic.twitter.com/nL8eaPW9BR
— NOELREPORTS 🇪🇺 🇺🇦 (@NOELreports) March 6, 2024
"To je eden največjih nakupovalnih centrov v mestu s površino več kot 5100 kvadratnih metrov. Oskrboval je vsa okoliška naselja in vasi. Od začetka invazije na Ukrajino ni prenehal delovati," je dejala Julija Čudnovec, predstavnica Epicentra.
Včeraj je ruska vojska poleg napada na nakupovalni center izvedla še dva z brezpilotnimi letali in topništvom na območju Nikopola, piše Ukrajinska pravda.
"Poškodovana je bila starejša ženska. Zagorel je stanovanjski objekt, a ga je reševalcem uspelo pogasiti. Poškodovanih je šest zasebnih stanovanjskih hiš, tri gospodarska poslopja, osebno vozilo in daljnovod," je navedel Serhij Lisak, vodja vojaške uprave Dnipropetrovske oblasti.
