Ruska upokojenka poskusila zažgati Sberbanko #video

22.15 Generalna skupščina ZN zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj

Generalna skupščina ZN je sprejela resolucijo, ki zavrača ruske lažne referendume za priključitev ukrajinskih ozemelj ter zahteva konec agresije proti suvereni in neodvisni članici ZN. Za resolucijo je glasovalo 143 članic, pet jih je bilo proti, 35 pa vzdržanih. To je četrta resolucija Generalne skupščine ZN od ruskega napada na Ukrajino.

Za uspeh resolucije sta bili na današnjem glasovanju potrebni dve tretjini glasov članic ZN, ki so bile prisotne in glasovale. To je doslej največja podpora resoluciji proti ruski agresiji na Ukrajino od ruskega vdora v zahodno sosedo 24. februarja. Marca sta dve resoluciji z obsodbo napada dobili podporo 141 in 140 držav.

20.52 Zahodne zaveznice pripravljene na dolgoročno obrambno podporo Ukrajine

Predstavniki več kot 50 zahodnih držav, ki sestavljajo kontaktno skupino za obrambo Ukrajine, so se danes sestali v Bruslju in izrazili pripravljenost za nadaljnjo krepitev najnujnejših in dolgoročnih obrambnih zmogljivosti te države, je povedal ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

19.57 Poskušala zažgati poslovalnico Sberbank v Rusiji, vzklikala "Slava Ukrajini"

Upokojenko v Sankt Peterburgu so aretirali, potem ko je poskušala zažgati poslovalnico ruske banke Sberbank v Sankt Peterburgu. Očitno je šlo za neke vrste protest proti ruskemu napadu na Ukrajino. Televizija Nexta je poročala, da je upokojenka med poskusom zažiganja vzklikala "Slava Ukrajini".

In St.Petersburg, a pensioner with the words "Glory to Ukraine!" tried to set fire to the local branch of Sberbank.

The woman has already been detained by the police. pic.twitter.com/oLZRvv3pEn

— NEXTA (@nexta_tv) October 12, 2022

Spomnimo, po napadu Rusije na Ukrajino so številne zahodne države zamrznile sredstva Sberbank, ene največjih bank v Rusiji. ZDA pa so uvedle popolno blokado Sberbank, kar pomeni, da ta banka ne sme več opravljati nobenih transakcij z ameriškimi državljani ali institucijami.

19.10 Češka bo uvedla prepoved vstopa za ruske državljane s schengenskimi vizumi

Češka bo 25. oktobra uvedla prepoved vstopa za ruske državljane s schengenskim vizumom za turistično bivanje, je danes v Pragi napovedal zunanji minister Jan Lipavsky. Prepoved bo veljala ne glede na to, katera država Evropske unije izda vizum, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Pred dejstvom, da Rusija neusmiljeno bombardira civilne cilje v Ukrajini, si ni mogoče zatiskati oči," je ob napovedi dejal Lipavsky. S sedanjo zaostritvijo predpisov češka vlada sledi zgledu več drugih držav, vključno s Poljsko in baltskimi državami.

Češka je že kmalu po ruski invaziji na Ukrajino konec februarja ustavila izdajanje večine novih vizumov ruskim državljanom. Do zdaj je na Češko vsak dan priletelo približno 200 ruskih državljanov s schengenskimi vizumi.

19.01 Na poljskem delu naftovoda odkrili puščanje

Na delu naftovoda Družba, ki poteka med Rusijo in Nemčijo, je pred mestom Plock na Poljskem v torek zvečer začelo puščati, zaradi česar je bil del naftovoda zaprt, je danes sporočil poljski upravljalec naftovodnega omrežja PERN. Vzrok zaenkrat ni znan, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Puščanje so odkrili pri glavni rafineriji v osrednji Poljski, ki leži okoli 70 kilometrov stran od Plocka. "Del naftovoda je bil zaprt, druga cev naftovoda in ostala infrastruktura pa deluje normalno," je sporočil PERN.

To je potrdila tudi nemška vlada, ki je naznanila, da se dobava nafte v dve ključni rafineriji v Schwedtu in Leuni kljub puščanju nadaljuje. "Varnost oskrbe Nemčije je trenutno zagotovljena, dobava je neprekinjena," je v izjavi zapisalo nemško ministrstvo za gospodarstvo.

Iz poškodovanega dela naftovoda trenutno črpajo surovo nafto, da bi lahko ocenili škodo in začeli s popravili. Visoki poljski uradnik za energetsko infrastrukturo Mateusz Berger je dejal, da bo trajalo vsaj 24 ur, preden bodo lahko ugotovili stanje naftovoda.

Naftovod Družba poteka iz ruske regije Samara na zahod. Pred Belorusijo se razcepi v dva kraka; eden poteka do Litve in Latvije, drugi se znova razcepi na del v Ukrajino, ki gre naprej na Slovaško, Madžarsko in Češko, ter del, ki gre na Poljsko in v Nemčijo.

Do uhajanja prihaja v času povečanih napetosti glede energetske varnosti v Evropi zaradi vojne v Ukrajini. Vendar direktor poljskega oddelka za nacionalno varnost Stanislav Zarin meni, da uhajanje ne predstavlja nevarnosti za Poljsko.

"Obseg dogodka ni nekaj, kar bi vplivalo na varnost Poljske, seveda pa dogajanje, s katerim se soočamo v Evropi, kaže na to, da je treba takšna uhajanja zelo temeljito preveriti, zato bomo storili vse, da čim prej ugotovimo končne ugotovitve," je še dodal.

18.21 Rusi mobilizirajo brezdomce in druge ranljive skupine

Ruske oblasti za vojno v Ukrajini mobilizirajo ljudi iz najranljivejših skupin, je poročal neodvisni portal Mediazona.

Uradniki v Moskvi ljudi odvažajo iz centra za brezdomce in revne ter iz hostlov, kjer živijo delavci migranti, poroča Mediazone.

Na desetine brezdomcev so pobrali z ulic in jih odpeljali v urade za vojaško mobilizacijo v zadnjih nekaj tednih, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin razglasil "delno" mobilizacijo, poroča humanitarna organizacija, ki razdeljuje hrano brezdomcem v rusko prestolnico.

"Policija je prišla sem in ni nikogar nič vprašala. Videli so ljudi, ki so čakali v vrsti za hrano. Zgrabili so jih in odpeljali proti njihovi volji. Nato so jih strpali v avtobuse in odpeljali v urade za zaposlovanje," je povedal vir, ki je želel ostati neimenovan. 

18.12 Šestdesetletna Rusinja pustila sporočilo na grobu Putinovih staršev. Grozi ji pet let zapora.

Šestdesetletna Irina Cinbaneva je na grobu Putinovih staršev pustila zapis, zaradi katerega ji grozi pet let zapora. Na grobu staršev ruskega predsednika Vladimirja Putina naj bi pustila listek, v katerem je ruskemu predsedniku zaželela smrt, poroča Sky News.

Cinbaneva je bila aretirana v ponedeljek na njenem domu v St. Petersburgu in je bila obtožena "oskrunitve trupel mrtvih in njihovih grobišč", poroča The Moscow Times. Natančna vsebina sporočila, ki ga je 60-letnica pustila na grobu Marije Putine in Vladimirja Putina starejšega. Na grob naj bi ga odnesla dan pred Putinovim 70. rojstnim dnevom.

"Pustila je sporočilo z žaljivim napisom, naslovljeno na predsednika Ruske federacije, in s tem oskrunila grobišče," so zapisali v sodni službi Sankt Peterburga. Cinbanevo bo policija pridržala do petka. Če bo spoznana za krivo, ji grozi do pet let zapora, so še zapisali. 

17.38 Šef Gazproma: Nobenega zagotovila ni, da bo Evropa preživela zimo

Vodja ruskega energetskega velikana Gazprom je Evropo posvaril pred posledicami opustitve ruskega plina in dejal, da "ni nobenega zagotovila", da bo Evropa preživela zimo glede na trenutne zmogljivosti skladišč plina.

Aleksej Miller je na konferenci Russia Energy Week v Moskvi dejal, da bo v nemškem podzemnem skladišču plina dovolj za dva do dva meseca in pol, poroča The Guardian.

Miller je še dejal, da bodo popravila poškodovanih plinovodov Severni tok trajala najmanj eno leto in da Rusiji še niso omogočili dostopa do poškodovanega območja.

Nemčija in EU bi se "morali odzvati", če se zanimata za obnovo naftovoda, je dejal.

16.56 Ukrajina: V 18 minutah smo sestrelili štiri ruske helikopterje

Ukrajinska vojska trdi, da je na jugu države v samo 18 minutah sestrelila štiri ruske helikopterje.

Protiletalske rakete ukrajinskih zračnih sil so danes zjutraj med 8.40 in 8.58 zadele ruske helikopterje, poročajo Ukrajinci.

"Ciljali smo še na dva helikopterja, tako da obstaja velika verjetnost, da se bo število potrjenih sestreljenih helikopterjev povečalo," so sporočile ukrajinske letalske sile.

Ukrajinci trdijo, da je eden od sestreljenih helikopterjev strmoglavil na ozemlje, ki so ga Ukrajinci nedavno osvobodili izpod proruskih separatistov, drugi pa so strmoglavili za sovražnimi linijami.

16.15 Jedrsko elektrarno v Zaporožju ponovno priključili na zunanje napajanje

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes sporočil, da je jedrska elektrarna v Zaporožju znova priklopljena na zunanje napajanje. Elektrarna je sicer v jutranjih urah že drugič v petih dneh ostala brez zunanjega napajanja, kar je bila posledica poškodb nedavnega obstreljevanja infrastrukture.

V luči obstreljevanja je Grossi na Twitterju opozoril na negotove razmere in ponovno pozval k vzpostavitvi varnega območja v okolici jedrske elektrarne.

Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa od takrat vzbuja strahove pred jedrsko nesrečo.

Ekipa IAEA je elektrarno obiskala v začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju.

15.09 Srhljivi pogovori na ruski TV 

Rusija je ta teden stopnjevala svojo vladavino terorja nad Ukrajino in v nizu neselektivnih napadov izstrelila rakete na prebivalce države, o čemer so v ponedeljek zvečer razpravljali tudi na ruski televiziji. 

Konstantin Dolgov, nekdanji ruski komisar za človekove pravice, je med oddajo državne televizije dejal, da so bili maščevalni napadi upravičeni in da je treba vso ukrajinsko infrastrukturo obravnavati kot vojaške tarče. 

Gost v oddaji je bil tudi predstavnik dume in član Putinove stranke Andrej Isajev, ki je trdil, da so napadi izboljšali razpoloženje ruskega občinstva. "Povsem jasno je, da državljani podpirajo predsednikove odločne poteze, razpoloženje mnogih se je izboljšalo," je dejal.

Anton Krasovski, direktor državnega kanala RT, je dejal, da je presrečen, in na Telegramu objavil videoposnetek, na katerem v pižami pleše na balkonu, medtem ko ukrajinska mesta gorijo.

Konstantin Zatulin, drugi član ruske dume, je dejal, da je opazovanje posledic ruskih raketnih napadov na Ukrajino vsem prineslo občutek zadovoljstva. Izjavil je, da je kratkoročni cilj Rusije ponovno pridobiti pobudo, ki so jo imeli in se je poleti na žalost izčrpala, kar je povzročilo znatne izgube ozemlja, ki so ga prej nadzorovali.

Politolog Sergej Mihejev je trdil, da bi moralo biti uničenje ukrajinske civilne infrastrukture prednostna naloga že od samega začetka. "Verjamem, da bi bil najboljši način, da bi Rusija izkazala sočutje Ukrajini tako, da bi ravnala, kot ko se zakolje psa: čim hitreje, tem bolje," je dejal.  

Mihejev se je tudi zavzel za to, da bi celotna Ukrajina ostala brez plina, elektrike, tekoče vode in kanalizacije. Pojasnil je, da Ukrajinci ne bodo razumeli, kaj vojna v resnici je, če ne bodo prisiljeni zmrzniti.

14.55 Bruselj Srbijo poziva k spoštovanju sankcij proti Rusiji

Srbija mora biti bolj usklajena z evropsko zunanjo politiko, tudi pri sankcijah proti Rusiji, uvedenih zaradi njenega napada na Ukrajino, je danes ob predstavitvi širitvenega poročila za Srbijo poudaril evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

Srbija mora biti iskren partner in zaveznik Evrope pri zagovarjanju skupnih vrednot ter zagotavljanju varnosti in blaginje, je ob predstavitvi poročila dejal Varhelyi.

"V trenutnih geopolitičnih razmerah mora Srbija okrepiti usklajenost z evropsko zunanjo politiko, tudi pri deklaracijah in sankcijah proti Rusiji," je še poudaril.

Komisar je v odgovoru na vprašanja članov odbora Evropskega parlamenta za zunanjo politiko poudaril, da se vsaka kandidatka svobodno odloči za evropsko pot. Srbija je po njegovih besedah ne le partnerica, ampak tudi zaveznica EU. "Zaveznice pa lahko prosimo tudi za pomoč in to tudi počnemo. Potrebujemo vas zdaj," je pozval Srbijo.

14.54 Putin: Rusija bi lahko obnovila dobavo plina po Severnem toku 2

Rusija je pripravljena obnoviti dobavo plina po plinovodu Severni tok 2, enem od dveh plinovodov, ki so ju konec prejšnjega meseca poškodovale za zdaj še nepojasnjene eksplozije, je danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Poudaril je, da je zdaj "žogica na strani Evropske unije", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Putin je med nastopom na ruskem tednu energetike v Moskvi povedal, da je plinovod Severni tok 2, ki povezuje Rusijo z Nemčijo prek Baltskega morja in je že v celoti zgrajen, mogoče popraviti, tako da bi plin lahko ponovno stekel v Evropo.

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri območja puščanja. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanje povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.

Več držav je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Tudi Putin je danes ponovil, da je na plinovodih šlo za sabotažo in jo označil za dejanje mednarodnega terorizma.

Po njegovih besedah je cilj sabotaže dokončno prekiniti odnose med EU in Rusijo ter oslabiti Evropo. Zanikal je vpletenost Rusije in pri tem namignil, da bi takšno dejanje koristilo le Washingtonu.

14.50 Kremelj kritičen do retorike Zahoda glede uporabe jedrskega orožja

Retorika Zahoda o uporabi jedrskega orožja je škodljiva, so danes v odzivu na opozorila o nevarnosti eskalacije konflikta v Ukrajini v jedrsko vojno sporočili iz Kremlja. Obenem so izjavo generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da bi zmaga Rusije v vojni pomenila poraz Nata, označili za dokaz, da se zavezništvo bori na strani Kijeva.

"Vsak dan izražamo obžalovanje zaradi vaj iz jedrske retorike, ki si jih voditelji zahodnih držav, vključno z ZDA in evropskimi državami, privoščijo vsak dan," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da gre za zelo škodljivo in provokativno prakso, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Po besedah Peskova Rusija "noče sodelovati v teh vajah in v njih tudi ne sodeluje". Tiskovni predstavnik Kremlja se je ob tem obregnil tudi ob torkovo izjavo prvega moža Nata, da bi bila zmaga Rusije v vojni v Ukrajini enaka porazu zavezništva. Na vprašanje, ali je to izjavo mogoče razumeti kot potrditev sodelovanja Nata v konfliktu v Ukrajini, je odgovoril pritrdilno.

14.17 "Ubili smo 30 saboterjev, ki so poskušali vdreti v jedrsko elektrarno"

"Ruske varnostne sile so likvidirale trideset ukrajinskih saboterjev, ki so poskušali vdreti na območje jedrske elektrarne Zaporožje," je povedal Jevgenij Balicki, vršilec dolžnosti guvernerja regije Zaporožje.

14.11 Novi ruski raketni napadi v Ukrajini terjali najmanj sedem smrtnih žrtev

Ukrajinske oblasti so danes poročale o novih ruskih raketnih napadih na več mest v državi. V napadu na tržnico v mestu Avdijivka je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, še osem pa ranjenih. V obstreljevanju mesta Nikopol so bile ranjene tri osebe, rakete pa naj bi zadele tudi Zaporožje in Herson, kjer zaenkrat o žrtvah ne poročajo.

Napade je označil za nebrzdano željo po poboju čim večjega števila ljudi in dodal, da v njih ne vidi nobene vojaške logike. Vsem prebivalcem regije, ki jo delno nadzirajo ruske sile, pa je svetoval, naj se evakuirajo, poroča BBC.

Ruske sile so danes obstreljevale tudi mesto Nikopol v regiji Dnipro, kjer so bile ranjene tri osebe, med njimi tudi šestletna deklica, je povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Ukrajinsko ministrstvo za izredne razmere je medtem sporočilo, da je v Zaporožju in okolici padlo več raket S-300. Ena je uničila stanovanjsko stavbo v predmestju, iz ruševin pa so že uspeli rešiti družino.

Prav tako je po poročanju BBC več eksplozij odjeknilo v Hersonu. Po zaenkrat še nepotrjenih podatkih naj bi se v mestu aktiviral sistem zračne obrambe.

10.36 V Ukrajini prva pošiljka sistemov zračne obrambe Iris-T

Ukrajina je od Nemčije prejela prvo pošiljko sistemov zračne obrambe Iris-T, je danes sporočil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Ob tem je napovedal, da Kijev v kratkem pričakuje tudi dobavo ameriških sistemov zračne obrambe Nasams, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Sistemi Iris-T iz Nemčije so že tukaj. Prihajajo (ameriški, op. p.) sistemi Nasams. To je šele začetek. In potrebujemo jih še več," je pozno v torek na Twitterju zapisal Reznikov. Dodal je, da obstaja moralni imperativ, po katerem je treba zaščititi nebo nad Ukrajino in s tem rešiti ukrajinsko ljudstvo.

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht, ki je v začetku meseca nepričakovano obiskala Kijev, je takrat napovedala, da bo Nemčija Ukrajini v nekaj dneh dostavila najsodobnejše sisteme zračne obrambe Iris-T. Ukrajina naj bi po napovedih prejela štiri.

Obenem je Lambrechtova napovedala dobavo 16 havbic, ki naj bi jih Nemčija financirala skupaj z Dansko in Norveško.

The first IRIS-T SLM Air Defense System from Germany 🇩🇪 has now been delivered to Ukraine 🇺🇦 and it has 3 Launchers with 24 missiles pic.twitter.com/CWsq0l6i9S

— Ukraine Battle Map (@ukraine_map) October 11, 2022

Med ponedeljkovimi ruskimi raketnimi napadi na več ukrajinskih mest po vsej državi, v katerih je umrlo 19 ljudi, naj bi ukrajinska zračna obramba sestrelila 52 od skupno 83 ruskih raket. Med sestreljenimi raketami naj bi jih bilo 16 manevrirnih, navaja AFP.

9.27 Rusi našli krivce za napad na Krimski most 

V Rusiji so zaradi napada na Krimski most pridržali osem ljudi, glavni organizator napada pa naj bi bil vodja ukrajinske tajne službe Kiril Budanov, poroča ruska varnostna služba (FSB). Med pridržanimi so Rusi, Ukrajinci in Armenci.

FSB trdi, da je bilo razstrelivo, s katerim so zrušili del mostu, poslano iz Odese skozi Bolgarijo, Gruzijo in Armenijo. Tass poroča, da je bil tovor z eksplozivom poslan neobstoječemu podjetju na Krimu, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

"Eksplozivna naprava je bila skrita v 22 zvitkih z gradbeno plastično folijo." še piše v izjavi FSB.

9.10 Biden meni, da se je Putin hudo uštel glede Ukrajine

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek za televizijo CNN dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin sicer racionalen igralec, ki pa se je hudo uštel glede sposobnosti Rusije, da zavzame Ukrajino. Dodal je, da tudi v Washingtonu iščejo način, po katerem bi se lahko Putin umaknil iz Ukrajine, preden gre vse po zlu, piše STA.

Biden je že prejšnji teden opozoril, da svet vse od kubanske krize leta 1962 še ni bil tako blizu jedrske katastrofe, kot je zdaj. Rusija zaradi nemoči na bojiščih po Ukrajini bombardira civiliste od daleč in grozi z jedrskim orožjem.

"Mislil je, da ga bodo sprejeli z odprtimi rokami, da je v Kijevu dom matere Rusije. Mislim, da se je povsem uštel," je med drugim dejal Biden. Ukrajinci so po besedah njihovega predsednika Volodimirja Zelenskega do zdaj v protiofenzivi, ki se je začela konec septembra, osvobodili 2.500 kvadratnih kilometrov svojega ozemlja.

Rusija v svoji nemoči strelja od daleč izza svojih meja, kjer se zaradi grožnje z uporabo jedrskega orožja počuti varno. Biden je dejal, da je Putinova ideja, da bo združil vsa ozemlja, kjer ljudje govorijo rusko, iracionalna.

To početje, ki ga je ukrajinski veleposlanik v ZN Sergij Kislica označil za državni terorizem, se ne obrestuje. ZDA so napovedale dodatno pomoč v obliki zračne obrambe, tudi Nemčija je obljubila dostavo svojega sistema obrambe pred raketami.

Nadaljevanje pomoči so obljubili tudi voditelji držav skupine G7. Ukrajinci so medtem še bolj odločni glede obrambe domovine.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je pozvala vse zaveznike, naj povečajo tudi finančno pomoč Ukrajini. Ob srečanju z ukrajinskim kolegom Sergijem Marčenkom v Washingtonu ob robu zasedanja IMF in Svetovne banke je dejala, da bo pomoč zagotovila nadaljnje delovanje vlade Ukrajine, ki se bori s surovo rusko agresijo.

ZDA bodo v prihodnjih tednih začele pošiljati 4,5 milijarde dolarjev pomoči, ki jo je kongres odobril 30. septembra v svežnju, skupaj vrednem 12,3 milijarde dolarjev.

6.43 Rusi praznijo beloruske skladiščne baze 

Inštitut za vojne študije je objavil, da Rusija verjetno pridobiva strelivo in drug material iz beloruskih skladiščnih baz, kar je v nasprotju z načrtovanjem velikega ruskega in beloruskega kopenskega napada na Ukrajino.

Glavna ukrajinska vojaška obveščevalna uprava je včeraj sporočila, da je vlak s 492 tonami streliva iz mesta Gomel prispel na železniško postajo Kirovskaya na Krimu, vendar ni znano natančno, kdaj. Sporočili so tudi, da namerava Belorusija poslati dodatnih 13 vlakov z orožjem, opremo, strelivom in drugim nedoločenim materialom iz petih različnih beloruskih baz na železniški postaji Kamenska in Marčevo v regiji Rostov.

October 10 Assessment Highlight:#Belarusian authorities plan to send 13 trains with ammunition and “unspecified equipment” to #Russia, as Belarusian military warehouses and arsenals remain another resupply source for the #Russian military.https://t.co/9JxLjeszta

— ISW (@TheStudyofWar) October 11, 2022

Z geolokacijo, še piše inštitut, so odkrili, da najmanj dva beloruska vlaka prevažata tanke T-72 in vojaške tovornjake Ural v Minsku ter lansirnike raket zemlja-zrak Tor-M2 v Orš.

6.00 The Kyiv Independent: Ubitih najmanj 23 ruskih vojakov

Kyiv Independent poroča, da je ruska vojska na južni fronti izgubila najmanj 23 vojakov, eno oklepno vozilo in eno brezpilotno letalo Shahed.

Ukrajinci so po objavi istega medija na Twitterju uničili skladišče streliva v vasi v Hersonu ter kontrolno točko in komunikacijsko vozlišče v okrožju Suhanovo v tej regiji. Ukrajinska vojska je sporočila, da je na jugu izvedla več kot 300 misij, v katerih je ciljala dve ruski samovozni havbici Gvozdika in oklepni transporter ter jih poškodovala. 

The Ukrainian military also destroyed an ammunition depot near the village of Dudchany in Kherson Oblast as well as a control post and a communication hub in Sukhanovo district of the same region.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) October 12, 2022

Novice Rusi napadajo energetske objekte, razdejanje je veliko #video

Novice Kadirov stoodstotno zadovoljen: Zelenski, teci proti zahodu in se ne oziraj nazaj! #video

Avtomoto Premik vojaških vozil čez Slovenijo: na cestah se lahko pojavi gneča

Novice IMF: Temni oblaki nad svetovnim gospodarstvom, najhuje šele prihaja