Šef Nata: Nismo pripravljeni na to, kar pripravljajo Rusi

16.32 Šef Nata: Kar se dogaja v Ukrajini, se lahko zgodi tudi pri nas 

Vodja Nata Mark Rutte je posvaril, da zavezništvo ni pripravljeno na grožnje, s katerimi se bo v prihodnjih letih spopadlo zaradi Rusije, in da je čas za prehod na vojno miselnost. "Rekel bi več vojaške pomoči in manj razprav o tem, kako bi bil videti mirovni proces".

"Nismo pripravljeni na to, kar nas čaka čez od štiri do pet let. Nevarnost se nam približuje s polno hitrostjo," je Rutte dejal v svojem prvem pomembnejšem govoru, odkar je oktobra prevzel položaj generalnega sekretarja.

Prepričan je, da se Rusija pripravlja na dolgoročno konfrontacijo tako z Ukrajino kot Natom ter da si Rusija, Kitajska, Severna Koreja in Iran prizadevajo oslabiti Severno Ameriko in Evropo. "Kar se dogaja v Ukrajini, se lahko zgodi tudi pri nas," je še opozoril.

Dejal je tudi, da so trenutne varnostne razmere "najslabše v mojem življenju".

Vztrajal je, da trenutno ni nobene neposredne vojaške grožnje Natu, vendar bi morale zaveznice po njegovem mnenju vseeno okrepiti lastno obrambo in s tem preprečiti morebiten izbruh novega konflikta. "Lahko preprečimo naslednjo veliko vojno na ozemlju Nata," je dodal.

Spomnil je, da je rusko gospodarstvo v vojnem stanju, medtem ko si v Evropi države nerade prizadevajo za zvišanje izdatkov za obrambo. Ponovil je, da namenjanje dveh odstotkov BDP za obrambo ni dovolj, in članice Nata znova pozval k zvišanju obrambnih izdatkov.

"Lahko vam povem, da bomo potrebovali veliko več kot dva odstotka. Če zdaj ne bomo skupaj porabili več sredstev za preprečevanje vojne, bomo pozneje plačali veliko, veliko, veliko višjo ceno," je poudaril.

Prav tako je opozoril, da vojna v Ukrajini povzroča vse več uničenja in smrti. Ocenil je, da je vojna od začetka ruske invazije februarja 2022 terjala že več kot milijon žrtev, vsak teden pa je na obeh straneh več kot deset tisoč mrtvih ali ranjenih.

"Vojna v Ukrajini povzroča vse več uničenja in smrti." Foto: Reuters

15.33 IAEA na zasedanju o razmerah v Ukrajini obsodila napad na opazovalce

Opazovalci Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) bodo ostali v Ukrajini kljub nedavnemu napadu nanje, je danes na zasedanju sveta guvernerjev IAEA o energetskih razmerah v Ukrajini dejal vodja IAEA Rafael Grossi. Dodal je, da je bil torkov napad na opazovalce IAEA v Ukrajini izveden namerno, vendar zanj ni okrivil niti Moskve niti Kijeva.

Svet guvernerjev IAEA se je danes na Dunaju sestal na temo energetskih razmer v Ukrajini po napadih Rusije na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zasedanje pa je med drugim zaznamoval torkov napad z dronom na vozilo, v katerem so bili opazovalci IAEA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vozilo IAEA je bilo v torek tarča napada z dronom, medtem ko se je kot del konvoja ukrajinskih vozil nahajalo v bližini jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine. Smrtnih žrtev ali ranjenih ni bilo, vozilo pa je bilo močno poškodovano.

"Kdorkoli je to storil, je točno vedel, kaj počne. Napad je bil izveden z jasnim namenom, da nam škodujejo ali nas ustrahujejo," je danes dejal Grossi, ki odgovornosti zaradi pomanjkanja dokazov ni pripisal niti Rusiji niti Ukrajini. V Moskvi in Kijevu so si sicer večkrat izmenjali obtožbe glede krivde za napad.

"Ne bomo odnehali, nadaljevali bomo s svojim delom," je še dejal Grossi. Stalna prisotnost mednarodnih strokovnjakov pod okriljem IAEA v Zaporožju je namenjena tako spremljanju razmer v tamkajšnji jedrski elektrarni kot tudi preprečevanju morebitnih napadov na elektrarno in jedrskih nesreč, navaja AFP.

Svet guvernerjev IAEA je danes sprejel tudi resolucijo na pobudo Kijeva, ki jo je podprlo 22 članic agencije, dve sta bili proti, deset pa je bilo vzdržanih. Resolucija obsoja ruske napade na ukrajinsko električno omrežje, ki so označeni kot "nesprejemljivi" in kot "neposredna grožnja za jedrsko varnost" v Ukrajini.

15.22 Macron in Tusk o iskanju poti do miru v Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med današnjim obiskom Varšave pozval k iskanju poti do miru v Ukrajini, ki bi upoštevala tako interese Kijeva kot EU. S poljskim premierjem Donaldom Tuskom sta razpravljala tudi o možnosti napotitve mirovnih sil v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. Kot je dejal Tusk, Poljska tega za zdaj ne načrtuje.

"Trumpova administracija je izrazila pripravljenost, da poskuša spremeniti potek tega konflikta, zato moramo tesno sodelovati z Američani, seveda z Ukrajino, da bi našli pot, ki bo upoštevala interese Ukrajine, njeno suverenost ter interese Evropejcev in njihovo varnost," je na novinarski konferenci po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Macron.

Tusk je medtem povedal, da imata Varšava in Pariz enake poglede na varnost v Evropi in pravičen mir v Ukrajini. Glede morebitnih mirovnih pogajanj za končanje vojne pa sta se z Macronom strinjala, da mora biti Ukrajina prisotna na vseh pogovorih in da mora biti vsak predlog zanjo sprejemljiv, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Prav tako je poudaril, da Poljska ne namerava poslati svojih vojakov v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. "Trenutno takšnih dejavnosti ne načrtujemo. Sodelovali bomo s Francijo pri rešitvah, ki bodo zagotovile varnost za Evropo, pa tudi za Ukrajino pred ponovnim izbruhom konflikta," je še dodal.

Tusk je sicer že v torek ocenil, da bi se mirovni pogovori o končanju vojne v Ukrajini lahko začeli pozimi.

Na Evropski komisiji so medtem glede pošiljanja evropskih mirovnih sil v Ukrajino po koncu spopadov danes spomnili, da je nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ob svojem obisku v Kijevu v začetku meseca dejala, da so na mizi vse možnosti. Ob tem so pojasnili, da so pripravljeni usklajevati aktivnosti, povezane s tem.

Do srečanja med Macronom in Tuskom prihaja približno mesec dni pred nastopom mandata novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bo zmanjšal pomoč Ukrajini, kar je sprožilo zaskrbljenost glede dolgoročne podpore Washingtona Kijevu. Napovedal je tudi, da bo njegova prednostna naloga reševanje krize v Ukrajini.

Prejšnjo soboto se je Trump v Franciji srečal z Macronom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po srečanju pa je na svojem omrežju Truth Social zapisal, da bi bilo treba nemudoma doseči dogovor o prekinitvi ognja in začeti mirovna pogajanja.

13.39 Iz Rusije poročajo o sestrelitvi več ukrajinskih brezpilotnih letal

Rusko obrambno ministrstvo je po lastnih navedbah ponoči sestrelilo 16 ukrajinskih brezpilotnih letal, od tega enega nad Čečenijo, tri v sosednji regiji Severna Osetija in osem nad priključenim ukrajinskim polotokom Krim.

Ukrajinske sile so ponoči napadle policijski objekt v regiji Čečenija na jugu Rusije, kar je že drugi napad na to poslopje v tem mesecu.

Po navedbah čečenskega voditelja Ramzana Kadirova so nad regionalnim središčem Grozni v sredo zvečer po lokalnem času sestrelili brezpilotno letalo, pri čemer so štirje stražarji utrpeli lažje poškodbe.

Napadeno poslopje koristi specialna policijska enota, poimenovana po pokojnem očetu sedanjega čečenskega voditelja, čigar sile so sodelovale v spopadih v Ukrajini.

9.08 Število žrtev ruskega napada na Zaporožje naraslo na deset

V torkovem ruskem zračnem napadu na ukrajinsko mesto Zaporožje je bilo po zadnjih podatkih ubitih deset ljudi, so danes sporočile tamkajšnje oblasti, potem ko so reševalci pod ruševinami našli nova trupla, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je sporočil guverner Ivan Fedorov, je ena oseba še vedno pod ruševinami. V napadu, v katerem sta bili uničeni zdravstvena klinika in poslovna stavba v središču mesta, je bilo ranjenih 22 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek obsodil "brutalen napad" in pozval Zahod, naj Ukrajini zagotovi več sistemov zračne obrambe, vključno z ameriškimi protiraketnimi sistemi patriot.

Zaporožje je ena od štirih regij, ki jih Rusija po enostranski razglasitvi priključitve leta 2022 dojema kot del svojega ozemlja, a je ne nadzoruje v celoti. Torkov napad je zadnji v nizu vse bolj intenzivnega ruskega obstreljevanja juga Ukrajine, zaradi katerega se krepi zaskrbljenost pred novo ofenzivo ruske vojske na območju.

Potem ko je Ukrajina v sredo z ameriškimi raketami dolgega dosega napadla rusko vojaško letališče Taganrog v obmejni regiji Rostov, je Moskva obljubila maščevanje Ukrajini. Rusija bi po navedbah ameriškega uradnika, ki ni želel biti imenovan, v prihodnjih dneh lahko na Ukrajino znova izstrelila balistično raketo nove generacije, poimenovano orešnik.

8.20 Rusija posojilo ZDA Ukrajini označila za krajo

Moskva ima "dovolj zmogljivosti in vzvodov za povračilne ukrepe z zasegom zahodnega premoženja" v Rusiji, so sporočili v Moskvi.

Posojilo ZDA je del zaveze skupine najrazvitejših svetovnih gospodarstev G7, ki je oktobra potrdila dogovor o izvedbi posojila Ukrajini v višini 50 milijard ameriških dolarjev (okoli 45 milijard evrov). Za odplačilo posojil bodo Kijevu namenili prihodke od upravljanja v okviru zahodnih sankcij zamrznjenega ruskega premoženja. EU bo prispevala okoli 18 milijard evrov. Posojila Ukrajini bodo v celoti izplačana do 31. decembra 2027.

ZDA so posojilo odobrile mesec dni pred nastopom mandata novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bo zmanjšal pomoč Ukrajini, kar je sprožilo zaskrbljenost glede dolgoročne podpore Washingtona Kijevu.

Novice Rusi grozijo: Ne bomo ostali brez odgovora

Novice Vojna v Ukrajini: mirovne pogovore obljublja to zimo

Novice Rusija sestrelila 46 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov

Novice Trump po srečanju z Zelenskim za začetek pogajanj o Ukrajini