Negotova usoda največje nuklearke v Evropi

20.14 Trump ob obisku Rutteja ponovno zahteval zvišanje obrambnih izdatkov

Predsednik ZDA Donald Trump je pred današnjimi pogovori s šefom Nata Markom Ruttejem v Beli hiši ponovil stališče, da članice zavezništva za obrambo namenjajo premalo sredstev. Rutte mu je zagotovil, da se je Evropa zavezala, da bo na tem področju storila več. Gostitelj je ob tej priložnosti ponovno izrazil tudi željo po priključitvi Grenlandije.

Trump in Rutte sta v Ovalni pisarni Bele hiše odgovarjala na vprašanja novinarjev, preden sta se podala za zaprta vrata na pogovore, ki zadevajo sredstva za obrambo članic Nata, vojno v Ukrajini in po besedah Trumpa tudi trgovino med Evropo in ZDA.

Trump je vztrajal, da je z grožnjami o izstopu ZDA iz zavezništva Nato v bistvu okrepil, ker da so druge članice začele plačevati več za obrambo. Vztrajal je tudi, da to ni dovolj in je potrebno plačati več, je poročala televizija ABC. Rutte mu je povedal, da bodo evropske zaveznice za obrambo namenile več kot doslej.

Glede vojne v Ukrajini je Trump med drugim dejal, da si želi, da se konča, ker da povzroča ogromne stroške ZDA in drugim državam.

Na vprašanje o Grenlandiji je Trump ponovil željo, da to dansko ozemlje postane del ZDA, in menil, da se bo to zgodilo. Pri tem je celo za pomoč prosil Rutteja, rekoč da je priključitev Grenlandije ZDA potrebna za mednarodno varnost. Rutte je odvrnil, da se ne bo spuščal v prepire okrog pridružitve Grenlandije ZDA, je pa priznal, da arktična regija vse bolj pomembna za varnost Nata, saj se tako Rusija in Kitajska zelo zanimata zanjo.

Rutte, ki mu sicer pravijo Trumpov šepetalec, ker naj bi imel blagodejen vpliv na vzkipljivega predsednika ZDA, bo za zaprtimi vrati Trumpa poskušal prepričati, naj ZDA ohranijo svoje zaveze do skupne obrambe in Ukrajine, Evropa pa da bo prispevala več za lastno obrambo, navaja francoska tiskovna agencije AFP.

Trump je doslej večkrat povedal, da ne misli braniti tistih članic Nata, ki za obrambo namenjajo premalo denarja. Po novem sedaj zahteva ne le dogovorjena dva odstotka BDP, ampak pet odstotkov, česar sicer ne dosegajo niti ZDA.

Zaveznike je razburil tudi s tem, da je se o miru v Ukrajini najprej začel pogovarjati z Moskvo, in sicer brez Kijeva in EU, ter z odmevnim javnim prepirom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši.

19.32 Rusija po lastnih navedbah prevzela nadzor nad Sudžo v Kursku

Ruska vojska je v celoti prevzela nadzor nad mestom Sudža v obmejni regiji Kursk, kamor so avgusta lani vdrle ukrajinske sile, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Dodalo je, da je vojska ponovno zavzela še dve naselji v regiji. Ukrajina je odredila evakuacijo več vasi v regiji Sumi, ki meji na Kursk.

Sudža, kjer je pred začetkom spopadov živelo približno 5000 ljudi, je največji kraj, ki so ga med ofenzivo v Kursku zavzele ukrajinske sile. Kot je za rusko tiskovno agencijo Tass povedal vojaški vir, naj bi Sudža veljala za glavno ukrajinsko oporišče v regiji. "Vsa logistika in operacije v regiji so bile odvisne od Sudže. Zdaj je sovražnik izgubil to ključno sredstvo," je dodal.

Ukrajinske sile so avgusta lani sprožile ofenzivo in prevzele nadzor nad deli ozemlja v ruski regiji Kursk v upanju, da bi lahko Kijev s tem izboljšal svoj položaj v morebitnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini.

Ukrajina sicer zadnjih nekaj tednov izgublja nadzor nad ozemljem v regiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo priznal, da Rusija krepi napade na položaje ukrajinske vojske v Kursku. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je med sredinim obiskom Kurska ruski vojski ukazal, naj osvobodi celotno regijo.

Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP namignil, da se nekateri ukrajinski vojaki umikajo s svojih položajev v Kursku. "V najtežjih razmerah je bila in ostaja moja prednostna naloga reševanje življenj ukrajinskih vojakov. V ta namen se enote obrambnih sil po potrebi prerazporeja na ugodnejše položaje," je zapisal na Facebooku.

Zaradi poslabšanja razmer in "nenehnega obstreljevanja" so vojaške oblasti v ukrajinski regiji Sumi, ki meji na Kursk, nato odredile obvezno evakuacijo osmih naselij.

18.55 Trump Putinovo izjavo o premirju z Ukrajino označil za obetavno

Trump je v Beli hiši dejal, da bi se zelo rad srečal s Putinom ali govoril z njim, vendar morajo zadeve hitro končati. Foto: Reuters Ruski predsednik Vladimir Putin je podal zelo obetavno izjavo o premirju z Ukrajino, ki pa ni popolna, je danes na srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem v Beli hiši izjavil ameriški predsednik Donald Trump, poročajo ameriški mediji.

Putin je danes sporočil, da je načeloma pripravljen podpreti začasno premirje z Ukrajino, a da obstajajo nianse, o katerih se morajo še pogovoriti z ameriškimi sogovorniki, tudi s predsednikom Trumpom.

Trump je v Beli hiši dejal, da bi se zelo rad srečal s Putinom ali govoril z njim, vendar morajo zadeve hitro končati. S tem je najverjetneje mislil na mir med Ukrajino in Rusijo.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio se je z Ukrajinci v Savdski Arabiji dogovoril o 30-dnevnem premirju med Ukrajino in Rusijo, Trumpov odposlanec Steve Witkoff pa je danes o tem v Moskvi govoril s Putinom.

Trump je o Putinovem odzivu na ponudbo za premirje dejal, da bodo sedaj videli, ali je Rusija zraven. "Če ni, bo to trenutek velikega razočaranja za svet," Trumpa navaja televizija NBC.

Trump je med kramljanjem z novinarji omenil tudi, da se z Ukrajino že pogovarjajo, katere dele ozemlja bo lahko ohranila in katere bo izgubila. "Gre tudi za zelo veliko elektrarno," pri čemer je mislil na nuklearko Zaporožje, ki je od začetka invazije v rokah Rusije.

Kot je poudaril, gre za zahtevne postopke, prvo fazo pa da predstavlja prekinitev ognja.

16.55 Rusija se strinja z mirovnim predlogom, a pod določenimi pogoji

Rusija se strinja z mirovnim predlogom, poroča BBC, vendar pravi, da bi moral voditi do trajnega miru, je na novinarski konferenci Vladimir Putin komentiral predlog o 30-dnevnem premirju, ki so ga podale ZDA in podprla Ukrajina.  

Vprašali so ga, ali meni, da je Ukrajina pripravljena na prekinitev ognja in ali se je o tem uskladil z ZDA. Putin se je najprej zahvalil Trumpu za pozornost pri doseganju rešitve v Ukrajini. Dejal je, da se Rusija strinja s predlogom o prekinitvi ognja, le če vodi v dolgoročni mir. "Strinjamo se s predlogom o prekinitvi sovražnosti, vendar bi to moralo voditi k trajnemu miru in odstraniti temeljne vzroke te krize," pravi. Putin dodaja, da je prepričan, da bi morala Ukrajina glede na razmere na terenu vztrajno prositi ZDA za srečanje, kot je bilo v Savdski Arabiji.

Glede na Putinov odziv pot do morebitnega premirja ne bo kratka, Rusija pa želi, da se to zgodi po njenimi pogoji. Foto: Reuters Dodal je, da še naprej razmišlja o morebitni prekinitvi ognja. Pri tem sprašuje, kdo bo odločal o morebitnih kršitvah mirovnega sporazuma na dva tisoč kilometrih. To se morda nanaša na dolžino meje med Rusijo in Ukrajino, piše BBC.

"Vsa ta vprašanja morata obe strani skrbno preučiti," pravi Putin in ​​dodaja, da je ideja o prekinitvi ognja sicer dobra in da jo absolutno podpirajo. Dejal je tudi, da verjame, da se morajo pogajati z ameriškimi kolegi, omenil je tudi morebiten telefonski klic s Trumpom.

Veliko vprašanje je, kako bo Bela hiša interpretirala Putinovo izjavo. Njegovo stališče kaže, da diplomacija Kremlju ni neznanka. 

Po eni strani se zdi, da se je Putin pozitivno odzval na predlog ZDA o takojšnji prekinitvi sovražnosti. Neposredni "ne" bi zaostril odnose med Kremljem in Belo hišo, vezi, ki so se šele pred kratkim začele izboljševati in so v zadnjih tednih večinoma delovale v prid Moskve.

Po drugi strani pa bi lahko privolitev v brezpogojno prekinitev ognja z vidika Kremlja oslabila ruski položaj na bojišču. Putinove besede, skupaj z njegovim včerajšnjim nenapovedanim obiskom v regiji Kursk potrjujejo, da uspeh na bojišču ostaja prednostna naloga Moskve.

Zdaj je veliko vprašanje, kako bo Bela hiša interpretirala Putinovo izjavo: kot povabilo k pogajanjem ali poskus iztirjanja Trumpovih mirovnih prizadevanj. Prav tako ostaja nejasno, kako daleč je Bela hiša pripravljena iti, da bi prepričala Ukrajino, da sprejme ruske zahteve.

Trump je opozoril, da bi zavrnitev premirja prinesla "uničujoče posledice" za Rusijo. Kaj natančno to pomeni oziroma in kakšen vzvod so ZDA pripravljene uporabiti v svojih odnosih z Moskvo, ostaja skrivnost, so zapisali v BBC.

12.55 Rusija naj bi usmrtila pet ukrajinskih vojnih ujetnikov

Na družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem naj bi ruske sile usmrtile pet neoboroženih ukrajinskih vojnih ujetnikov, so danes poročali ukrajinski mediji. Po navedbah ukrajinskega varuha človekovih pravic Dmitra Lubineca je posnetek nov primer ruskega nespoštovanja ženevskih konvencij in temeljnih človekovih pravic.

"Objavljeni videoposnetek prikazuje najmanj pet vojnih ujetnikov, ki naj bi jih usmrtili. Ponovno smo priča ciničnemu neupoštevanju mednarodnega humanitarnega prava ruske vojske," je po poročanju ukrajinskega spletnega portala Ukrajinska pravda povedal Lubinec.

Njegov urad se je že obrnil na Združene narode in Mednarodni odbor Rdečega križa ter jih pozval, naj dokumentirajo vsebino posnetka kot del tekoče preiskave ruskih vojnih zločinov.

V odzivu na domnevno usmrtitev ujetnikov je ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji sporočilo, da Ukrajina obsoja ruske usmrtitve vojnih ujetnikov.

"Ukrajina poziva mednarodno skupnost, organizacije za človekove pravice in pravne institucije, naj nemudoma ukrepajo in od Rusije zahtevajo odgovornost za vojne zločine. Sistematična usmrtitev vojnih ujetnikov je huda kršitev mednarodnega prava in ne sme ostati nekaznovana," je v sporočilu za javnost dodalo veleposlaništvo.

12.45 Moskva v prekinitvi ognja vidi le predah za ukrajinsko vojsko

Prekinitev ognja v Ukrajini, ki jo predlagajo ZDA, bi bila zgolj predah za ukrajinsko vojsko, ki je trenutno na bojišču v težavah, je danes menil svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina Jurij Ušakov. O ameriškem predlogu, ki ga je Ukrajina že sprejela, bo po njegovih besedah najverjetneje še danes spregovoril tudi Putin.

"To ni nič drugega kot predah za ukrajinske vojake," je v pogovoru za rusko televizijo danes presodil Ušakov. Rusko stališče je že v sredo zvečer v telefonskem pogovoru predstavil svetovalcu ameriškega predsednika za nacionalno varnost Miku Waltzu, je dejal.

Meni, da predlog ZDA o prekinitvi ognja odraža le stališče Kijeva in da potrebuje še prispevek Moskve. "Treba bo delati na njem, razmišljati in upoštevati tudi naše stališče. V njem je začrtan le ukrajinski pristop," je povedal. Opozoril je še, da predlog ni v prid dolgoročni rešitvi konflikta.

Potem ko je Ukrajina v torek pristala na ameriški predlog 30-dnevne prekinitve ognja v Ukrajini, Moskva še ni odgovorila. Ameriški predsednik Donald Trump je tja poslal svoje pogajalce, v ruski prestolnici naj bi že pristal njegov odposlanec Steve Witkoff.

Kot je danes dejal Ušakov, se med ZDA in Rusijo odvija normalna izmenjava mnenj na miren način. Po njegovih besedah ZDA razumejo, da zanje članstvo Ukrajine v Natu ne pride v poštev, poroča britanski BBC.

Naznanil je še, da se bo Witkoff srečal z visokimi ruskimi uradniki in dodal, da srečanja z ruskim predsednikom ni mogoče izključiti.

11.05 Kremelj potrdil: Ameriški pogajalci na poti v Rusijo

ZDA so v prizadevanjih za uveljavitev predloga prekinitve ognja v Ukrajini, na katerega Rusija še ni odgovorila, tja poslale svoje pogajalce. Njihovo pot v Moskvo je danes potrdil Kremelj, ki je obenem sporočil, da sta se že v sredo po telefonu pogovarjala svetovalca predsednikov obeh držav.

Potem ko je Ukrajina v torek pristala na ameriški predlog 30-dnevne prekinitve ognja v Ukrajini, odgovora Moskve še ni. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo dejal, da so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo na pogovore o premirju z Ukrajino, kar so danes potrdili tudi v Kremlju.

"Pogajalci so na poti in urnik srečanj je usklajen," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kdo sestavlja ameriško ekipo, ni navedel, je pa Bela hiša pred tem za ta teden napovedala obisk Trumpovega za Gazo in Ukrajino pristojnega svetovalca Steva Witkoffa v Moskvi. Glede na poročanje ruskih tiskovnih agencije je že pristal v ruski prestolnici.

9.05 Poljski predsednik Američanom: Jedrsko orožje premaknite k nam

Andrzej Duda je ZDA pozval, naj jedrsko orožje preselijo na poljsko ozemlje kot odvračilno sredstvo pred prihodnjo rusko agresijo, poroča Financial Times.

Dejal je še, da se je o tej možnosti nedavno pogovarjal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo Keithom Kelloggom. "Natove meje so se premaknile na vzhod leta 1999, zato bi se morala 26 let pozneje tudi Natova infrastruktura premakniti na vzhod. Zame je to očitno," je dejal Duda v intervjuju za Financial Times.

Andrzej Duda Foto: Reuters

8.45 Rusija s seznamom zahtev za ZDA

Agencija Reuters poroča, da je Rusija Združenim državam Amerike predstavila svoj seznam zahtev, ob tem pa so uradniki izjavili, da je seznam dolg in podoben prejšnjim zahtevam do Ukrajine, ZDA in Nata.

Pogoji naj bi vključevali nečlanstvo Ukrajine v Natu, dogovor, da po vojni v Ukrajino ne bodo napotene tuje enote ali mirovne sile, in mednarodno priznanje ruske zahteve po Krimu ter regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje v jugovzhodni Ukrajini.

Reuters reports that Russia has presented the United States with its list of demands for a deal to end the ongoing war in Ukraine and reset diplomatic relations with Washington, with officials stating that the list is “broad” and similar to previous demands made to Ukraine, the… pic.twitter.com/KR9uX5rbwj

— OSINTdefender (@sentdefender) March 13, 2025

7.30 Rusija in Ukrajina z novimi zračnimi napadi

Tako Rusija kot Ukrajina sta danes izvedli nove napade z brezpilotnimi letalniki. Ruska zračna obramba jih je pretežno nad obmejnimi regijami prestregla 77. Tudi ruski droni so poleteli nad več ukrajinskih regij, v Hersonu je bil ubit človek. Iz ruske regije Kursk medtem Moskva poroča o skorajšnjem pregonu ukrajinskih sil.

Potem ko je Ukrajina pred dvema dnevoma izvedla doslej največji napad z droni nad Moskvo, je po navedbah ruskega obrambnega ministrstva tudi danes nad Rusijo poletelo veliko število ukrajinskih dronov. 77 so jih sestrelili, od tega 30 nad Brjanskom, 25 nad Kalugo, druge pa nad Kurskom, Voronežem, Rostovom in Belgorodom, piše STA.

Ukrajina je sicer v torek pristala na ameriški predlog 30-dnevne prekinitve ognja, odgovora Moskve pa še ni. Ameriški pogajalci so na poti v Rusijo na pogovore o premirju z Ukrajino, je v sredo zvečer dejal ameriški predsednik Donald Trump.

Je pa Moskva danes sporočila, da je sedem mesecev po vdoru ukrajinske vojske v rusko regijo Kursk spopadov tam skoraj konec. Začela se je zadnja faza pregona ukrajinskih vojakov iz Kurska, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zatrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ukrajina v spopadih z Rusijo že več tednov izgublja nadzor nad ozemljem v ruski regiji, ki jo je v sredo obiskal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Novice Putinova taktika: samo pod temi pogoji bi privolil v premirje

Novice Bo to spodkopalo Putinove ambicije?

Novice Ruski napad na Evropo? "Morda je to zadnje poletje, ki ga bomo preživeli v miru."