Sreda, 4. 12. 2024, 16.32
9 ur
Ruska ladja naj bi s signalnim strelivom streljala na nemški helikopter
V Baltskem morju je prišlo do incidenta, v katerega sta bila vpletena nemški helikopter in ruska ladja, danes poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po njenih navedbah je ruska ladja s signalnim strelivom streljala na vojaški helikopter, ki je bil na izvidniški misiji.
15.05 Orban s papežem in vatikanskimi diplomati o vojni v Ukrajini
14.45 Ruska ladja naj bi s signalnim strelivom streljala na nemški helikopter
14.20 Rutte: Zahod mora Ukrajini zagotoviti zadostno podporo za spremembo poteka vojne
15.05 Orban s papežem in vatikanskimi diplomati o vojni v Ukrajini
Madžarski premier Viktor Orban se je danes v Vatikanu s papežem Frančiškom in visokima predstavnikoma Vatikana pogovarjal o možnostih za mir v Ukrajini. S Svetega sedeža so sporočili, da so v pogovoru posebno pozornost namenili vojni v Ukrajini, s poudarkom na humanitarnih posledicah in prizadevanjih za spodbujanje miru.
Orban je na družbenih omrežjih objavil fotografijo jutranje maše v Baziliki svetega Petra s pripisom "Izkoristiti moramo priložnost za mir", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po pogovoru Orbana s papežem in nato še z državnim sekretarjem Vatikana Pietrom Parolinom ter podsekretarjem za odnose z državami Miroslawom Wachowskim so iz Vatikana so sporočili še, da je bilo govora tudi o madžarskem predsedovanju Evropski uniji ter o "osrednji vlogi družine in zaščiti mladih".
Papež je Orbana, ki se bo danes v Rimu sešel še z italijansko premierko Giorgio Meloni, sprejel pred tedensko avdienco, navaja AFP.
Orban, ki je največji zaveznik Kremlja v Evropski uniji, je že večkrat pozval k mirovnim pogajanjem med Rusijo in Ukrajino, medtem ko že od začetka ruske invazije leta 2022 zavrača pošiljanje vojaške pomoči Ukrajini. Julija je bil deležen kritik zaradi pogovorov v Moskvi o možnostih za končanje vojne le nekaj dni po prevzemu polletnega predsedovanja Svetu EU.
Papež Frančišek, ki redno moli za mir za vse konflikte na svetu, je na današnji avdienci govoril tudi o "mučeniški Ukrajini".
14.45 Ruska ladja naj bi s signalnim ostrelivom streljala na nemški helikopter
Incident je ob robu vrha zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju potrdila tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.
Podrobnosti ni podala, je pa napovedala krepitev nadzora nad plinovodi in telekomunikacijskimi kabli v Baltskem morju, potem ko sta bila nedavno v švedskih teritorialnih vodah na območju poškodovana dva podmorska telekomunikacijska kabla.
Incidenta niso komentirali niti na nemškem obrambnem ministrstvu. Sporočili so le, da do kršitev pomorskih pravil občasno pride, nemške sile pa da se nanje odzivajo preudarno in s ciljem umiritve stanja, navaja dpa.
14.20 Rutte: Zahod mora Ukrajini zagotoviti zadostno podporo za spremembo poteka vojne
sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes pozval članice zavezništva, naj Ukrajini zagotovijo dovolj orožja, da bo lahko spremenila potek vojne, saj ruske sile dosegajo uspehe na fronti. Po srečanju zunanjih ministrov Nata se je tudi zavzel za zvišanje izdatkov za obrambo ob povečani proizvodnji orožja po sprejemljivejših cenah.
"Zagotoviti moramo zadostno podporo, da enkrat za vselej spremenimo smer tega konflikta," je poudaril Rutte na novinarski konferenci. Kot je pojasnil, to pomeni, da Ukrajini omogočimo, da bo dovolj močna, da bo začela pogajanja z Rusijo o koncu vojne, ko bo hotela. "A o tem bi morale odločiti ukrajinske oblasti in to s pozicije moči," je pojasnil in dodal, da bi tako lahko Ukrajina dobila, kar želi in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu preprečila, da bi dosegel cilje, ki si jih je zastavil ob začetku vojne.
Dejal je še, da Rusija Severni Koreji zagotavlja podporo za raketni in jedrski program v zameno za orožje in napotitev severnokorejskih vojakov v vojno z Ukrajino. "Ne smemo biti naivni," je posvaril. Dejal je, da obstaja tveganje, da bo Severna Koreja uporabila jedrsko in raketno tehnologijo in bo grožnja tudi ZDA, Japonski in Južni Koreji oz. regiji.
Na vprašanje, ali bi si morale članice Nata prizadevati za zvišanje izdatkov za obrambo na tri odstotke BDP, je Rutte odgovoril, da se s številnimi članicami strinja, da dva odstotka preprosto nista dovolj, če hoče zavezništvo na dolgi rok obdržati sedanjo stopnjo odvračanja. "Zdaj se lahko branimo, a želim zagotoviti, da bo tako tudi čez štiri ali pet let."
Kakšen odstotek bi morala vsaka država nameniti za obrambo in ali bi morali biti izdatki prilagojeni sposobnostim posamezne članice, bi se morali po besedah Rutteja dogovoriti. "Ampak naj bo jasno, če hočemo obdržati odvračanje na sedanji ravni, dva odstotka nista dovolj," je poudaril generalni sekretar Nata. Ob tem je priznal, da bodo pogajanja o tem težka.
Izpostavil je še, da obrambna industrija ne proizvaja dovolj in po previsokih cenah, dobava pa je prepočasna. "V zavezništvu moramo tesneje sodelovati, da bi proizvedli več po bolj sprejemljivih cenah," se je še zavzel.
Povedal je tudi, da so ministri danes razpravljali tudi o vse bolj agresivni drži Rusije in njenih vse bolj sovražnih dejanjih v članicah Nata. "Teh napadov je vedno več, zato moramo od storilcev zahtevati odgovornost," je poudaril.
Zato so se na srečanju danes dogovorili o vrsti proaktivnih ukrepov za preprečevanje sovražnih in kibernetskih dejavnosti Rusije. Ti vključujejo okrepljeno izmenjavo obveščevalnih podatkov, več vaj, boljšo zaščito kritične infrastrukture, izboljšano kibernetsko obrambo in ostrejše ukrepanje proti ruski ladijski floti, ki izvaža nafto, je povedal Rutte. Napovedal je še, da bo zavezništvo pri teh vprašanjih tesno sodelovalo z EU.
Omenil je tudi razglasitev vojnega stanja v Južni Koreji. Ob tem je pozdravil hitro razveljavitev tega stanja, ki da dokazuje, da je Južna Koreja zavezana vladavini prava. Dodal je, da zavezništvo še naprej pozorno spremlja razvoj dogodkov v partnerski državi. Poudaril je še, da je partnerstvo med Natom in Južno Korejo nezlomljivo.
Pozdravil je tudi prekinitev ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah v Libanonu in izrazil upanje, da bo tudi držalo.