Siromašni Romi so evropski problem

V Zahodni Evropi je do zdaj veljajo, da je integracija Romov problem jugovzhodne Evrope. Leta 2005 je osem držav srednje in jugovzhodne Evrope podpisalo akcijski program za izboljšanje socialnega statusa Romov. S pomočjo sredstev Svetovne banke naj bi izboljšali njihove življenjske pogoje, tako da ne bi imeli potrebe za selitev v Zahodno Evropo. Toda program je bil očitno neučinkovit. Kriza je še povečala razlike v blagostanju evropskih držav in jugovzhodne države so še bolj siromašne, kot so bile prej. Zato ne le, da se želijo izseliti Romi – najraje bi se v Zahodno Evropo preselili kar vsi prebivalci Romunije in Bolgarije. Kriza je najbolj udarila po najrevnejših marginalnih skupinah in Romi so na prvem mestu med njimi. Če k temu dodamo še porast nasilnega rasizma skrajnih desničarjev, potem je razumljivo, da romunski in bolgarski Romi želijo na Zahod. Tu pa naletijo na zid. Toleranca priseljevanja Romov v Zahodni Evropi je padla. V Franciji so jih pod Sarkozyjem celo nasilno razseljevali, v Italiji jim ponujajo denarne kompenzacije, če se odselilo nazaj v svojo domovino, v Nemčiji razmišljajo celo o delni uvedbi viz. Z vstopom Romunije in Bolgarije v EU se je število Romov v Nemčiji podvojilo. Nemška mesta, kot sta Dortmund in Berlin, so se znašla pred skoraj nerešljivim problemom, kako se soočiti s povečanim številom Romov. Ker so skoraj vsi prišleki socialno šibki, so bile zelo obremenjene socialne blagajne mest. S povečanim številom Romov se je v Nemčiji povečala tudi socialna napetost, še posebej zaradi njihovega načina življenja.

Za razliko od na tisoče visoko izobraženih Romunov in Bolgarov, ki vsako leto imigrirajo v Nemčijo kot delovna sila, Romi zaradi revščine in specifičnih življenjskih navad skupnosti povzročajo probleme. Veliko jih živi v barakarskih naseljih v katastrofalnih higienskih razmerah, brez zdravstvenega zavarovanja in oskrbe, na robu legalnosti. Ker nimajo pravice do delovnega dovoljenja, jih večina dela umazane črne posle, s čimer si zaprejo pot do socialne pomoči.

Nemška mesta, zasuta z revnimi migranti, pričakujejo pomoč tako od vlade kot od Evropske skupnosti . Mesta tudi z nelagodjem pričakujejo 1. januar 2014, ko bo evropski trg dela popolnoma odprt tudi za državljane Bolgarije in Romunije. Omejevanje svobodnega dostopa do trga dela za samo eno etnično skupino pa bi bilo proti temeljnim principom Evropske skupnosti. Tako ni druge rešitve, kot da se problema integracije loti celotna skupnost.

V Nemčiji pa se s problemom Romov ukvarjajo z nelagodjem. V času nacionalsocializma so bili tudi Romi in Sinti žrtve množičnih taborišč. "Zato Nemci še vedno nosijo križ krivde in se reševanja vprašanja Romov v sodobnih mestih lotevajo previdno, da ne bi prestopili meje politične korektnosti," je v komentarju za Deutsche Welle zapisala Verica Spasovska.