Slovenec Hrvatom: Zakaj nas krivite za vse? Kdo nam prodaja nepremičnine in prepovedane ribe?

Pred sedmimi leti so na Hrvaškem Slovencem, ki imajo tam vikende, želeli onemogočiti rekreacijski ribolov na način, da bi dovolilnice lahko dobili le tisti s stalnim prebivališčem na Hrvaškem. Slovenci so se pritožili Evropski uniji in Hrvaška je morala določbe uskladiti s pravili EU ter zagotoviti možnost nakupa letnih dovolilnic pod enakimi pogoji za vse državljane Evropske unije, ne glede na kraj njihovega prebivališča.

Za leto 2025 velja, da je za rekreacijski in športni ribolov v ribiških vodah Republike Hrvaške potrebno dovoljenje ne glede na to, ali se izvaja z obale ali čolna. Pri športnem ribolovu je za osebe, starejše od 16 let, dovoljena uporaba podvodnih pušk brez uporabe potapljaške opreme. Podvodni ribolov je dovoljen izključno za športni ribolov, pri čemer sta dovoljeni do dve puški za podvodni ribolov na ribiča. Enodnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov na morju lahko kupijo člani državne športno-ribolovne zveze, letne športne dovolilnice pa izključno člani Hrvaške športno-ribolovne zveze.

Ves ulov, ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom, je treba tudi označiti na predpisan način, in sicer takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Foto: Grgo Jelavic/Pixsell

Obenem velja, da je pri športnem in rekreacijskem ribolovu dovoljeno uloviti do pet kilogramov rib in drugih morskih organizmov na posameznega ribiča, dnevna količina ulova pa je lahko večja za težo ene ribe oziroma drugega morskega organizma, ki presega pet kilogramov. 

Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov, kot so školjke in polži, a dnevni ulov ne sme presegati dva kilograma, z izjemo klapavic, ki jih je dovoljeno nabrati do pet kilogramov. 

Ves ulov, ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom, je treba tudi označiti na predpisan način, in sicer takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označuje tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je treba prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati dvajset centimetrov. 

Oglasil se je Slovenec: Za težave, v katere ste se zapletli sami, krivite Slovence 

Po objavi članka na portalu Morski.hr o po mnenju številnih ribičev bizarnem predlogu pravilnika o športnem in rekreacijskem ribolovu na morju, v katerem se je eden od mednaslovov glasil "Neomejeno število dovolilnic in "problematični Slovenci"?", se je v odzivih bralcev oglasil tudi slovenski državljan. Kot je zapisal, opaža vzorec obnašanja, v katerem del hrvaških državljanov nepravično krivi Slovence za težave, v katere so se Hrvati, kot pravi, večinoma zapletli sami.

"Že več kot trideset let dopustujem na Jadranu. Najprej kot gost v kampu, kasneje pa kot jadralec. Tako da je – kot jadralec – moj vpogled v realne razmere na Jadranu veliko boljši kot vpogled 'kamping' turista. Jadram že 26 let, zato sem seznanjen z marsičem, kar pišete na svojem portalu. In da ne bo zmede, v marsičem se z vami strinjam in vas popolnoma podpiram, toda kako smo lahko Slovenci krivi za vaš predlog tako imenovanega 'bizarnega zakona'?" sprašuje slovenski bralec. 

Dodal je, da ima dovoljenje za podvodni/športni ribolov že 20 ali več let, a mu je do zdaj uspelo ujeti samo kirnjo na Pelješcu, težko približno 3,5 kilograma. "In to je to! Imam pa licenco, ki je lani nisem 'izkoristil' niti za minuto, ker mi je 'zatajilo' zdravje."

O "slovenskih črnograditeljih ": To je enako, kot če bi začeli loviti le odvisnike od drog, ne pa tudi tistih, ki jih prodajajo

Bralec je spomnil tudi na tako imenovane črne gradnje v Umagu, o katerih smo pisali tudi na Siol.net.

"Podobno kot domačini prek Morski.hr krivijo Slovence za problem 'krivolova', vaš umaški župan počne enako s Slovenci, ki gradijo črne objekte na zemljiščih, ki naj bi bila namenjena kmetijstvu. Ampak to je enako, kot če bi želeli zmanjšati/ustaviti širjenje drog in bi začeli loviti le odvisnike od drog, ne pa tudi tistih, ki jih prodajajo. Kdo je to zemljo (parcele) pred desetletji prodal Slovencem (ki so izkoriščali pohlep gostiteljev)? Mogoče bi morali začeti od tam? Zakaj to omenjam? Ker smo vam Slovenci na koncu vedno najprimernejši kot povzročitelji vaših težav," je še dodal bralec. 

"Črne gradnje" Slovencev v Umagu. Foto: občina Umag

"Slovencem ne morete očitati vsega"

Opisal je tudi svojo izkušnjo, ko mu je prodajalka na tržnici v Zadru želela prodati prepovedan ulov. "Ko pridem na tržnico v Zadru, me prodajalka školjk vpraša, če bi rad še malo 'prepovedanega'' sadja in če rečem 'da' – to sem naredil enkrat pred dvema ali tremi leti – mi preprosto izpod pulta da vsaj dvajset kilogramov školjk," še opiše bralec. 

"Potem ne vem, kdo je tu nor? Mi Slovenci in preostali turisti, ki poznamo razmere, ali vaša inšpekcija, ki zagotovo pozna razmere. In da, najlažje je reči, da smo krivi Slovenci! Oprostite, če je moj odgovor/ugovor nekoliko čustven, toda v zadnjih dvajsetih letih sem imel jadrnico na Hrvaškem, redno plačujem vse stroške (marina, storitve, turistične davke, lahke pristojbine ..., ki me stanejo približno od osem do deset tisoč evrov na leto," je še dodal.

Ob koncu je napisal tudi, da so se številni njegovi kolegi prav zaradi takih člankov in obtoževanja Slovencev že preselili na italijansko obalo. "Nimajo tako lepega morja in zalivov, so pa vse preostale storitve neprimerljivo boljše kot tiste, ki jih na Hrvaškem dobimo 'naivni Slovenci, ki mislimo, da je Jadran še vedno del nas'. Torej: popolnoma vas podpiram v vaši predstavitvi, v boju za čist Jadran, ampak res: Slovencem ne morete očitati vsega," je sklenil bralec.