Snowden: Ničesar ne obžalujem

Nekdanji sodelavec ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden se je na moskovskem letališču Šeremetjevo srečal s 13 ruskimi borci za človekove pravice, odvetniki in drugimi predstavniki in podpisal prošnjo za politični azil v Rusiji.

Iz zapisa njegovih izjav na srečanju, ki ga je objavila spletna stran WikiLeaks, je razvidno, da je dejal, da so mu zahodne vlade preprečile, da bi odpotoval v latinskoameriške države, ki so mu ponudile azil. Dodal je, da namerava ostati v Rusiji, dokler ne bo mogel zakoniti odpotovati v omenjene države.

Udeležence srečanja prosil, da mu pomagajo zagotoviti varno potovanje Snowden na srečanju borce za človekove pravice v Rusiji in po svetu zaprosil, naj mu pomagajo zagotoviti varno potovanje v Latinsko Ameriko. Hkrati je v sporočilu za javnost napovedal, da naj bi prošnjo za azil v Rusiji oddal še danes. Izrazil je tudi upanje, da bodo njegovi prošnji ugodili.

Še posebej se je zahvalil Rusiji, Venezueli, Boliviji, Nikaragvi in Ekvadorju. Dejal je, da si te države zaslužijo njegovo spoštovanje, saj so se postavile v prvo vrsto v boju proti kršitvam človekovih pravic, ki jih izvajajo predvsem močnejši, ne šibkejši. Napovedal je še, da namerava vsako od teh držav obiskati posebej in se osebno zahvaliti njihovih ljudem in voditeljem.

V Kremlju so sicer znova poudarili, da Snowden lahko ostane v Rusiji, če bo prenehal izdajati podatke, ki škodijo ZDA.

Snowden lahko ostane v Rusiji, če ... "Snowden lahko hipotetično ostane v Rusiji, če bo, prvič, v celoti prenehal dejavnosti, ki škodijo našim ameriškim partnerjem ter ameriško-ruskim odnosom, in drugič, če bo sam zaprosil za to," je v odzivu na novico, da želi Snowden zaprositi za azil v Rusiji, dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov.

Odvetnik Genrij Reznik, ki je sodeloval na srečanju Snowdna z ruskimi borci za človekove pravice, odvetniki in drugimi predstavniki, je po srečanju novinarjem dejal, da je Snowden "obljubil, da ne bo deloval v škodo ZDA".

Odzval se je tudi predsednik dume Sergej Narjiškin, ki velja za vplivno osebnost ruske politike. Narjiškin je menil, da bi Rusija Snowdnu morala podeliti politični azil, saj gre za "borca za človekove pravice".

Ruski politiki podpirajo Snowdna "Edwarda Snowdna imam za borca za človekove pravice, za zagovornika pravic milijonov ljudi po svetu. ZDA, ki zahtevajo njegovo izročitev, izvajajo ukrepe, kot je smrtna kazen, in obstaja veliko tveganje, da takšna kazen čaka tudi njega. Nimamo pravice, da bi dopustili, da se to zgodi. Zaradi tega menim, da bi Rusija Snowdnu morala dati politični ali začasen azil," je dejal Narjiškin.

Enako mnenje je izrazila predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, Valentina Matvijenko. Tudi ona verjame, da bi Rusija Snowdnu morala podeliti azil, je sporočila tiskovna predstavnica sveta Natalija Fomenko.

"Stališče ZDA je, da ni ne aktivist ne žvižgač, ampak je kršil zakon" Sicer pa je ena od aktivistk, ki se je srečala s Snowdnom, Tanja Lokšina pojasnila, da je Snowdnu prenesla sporočilo ZDA. Pred srečanjem so jo namreč poklicali ameriški predstavniki in jo prosili, naj v imenu ameriškega veleposlanika Michaela McFaula ubežniku prenese sporočilo ZDA.

"Stališče ZDA je, da ni ne aktivist ne žvižgač, temveč da je kršil zakon in mora biti pripeljan pred sodišče," je pojasnila novinarka, sicer raziskovalka v moskovski pisarni nevladne organizacije Human Rights Watch. Novinarjem je povedala, da je v pogovoru Snowdnu to sporočilo tudi prenesla. "Rekel je, da razume, da ZDA zadevo vidijo na tak način. Kategorično se s takim pristopom ne strinja," je pojasnila.

Predstavniki spletne strani WikiLeaks so sporočili, da način, kako so ZDA stopile v stik s Tanjo Lokšina, "še dodatno priča o vladnem preganjanju Snowdna in da bi mu morala biti priznana pravica, da zaprosi za azil in da mu ga odobrijo".