Četrtek, 30. 1. 2025, 18.21
5 ur, 30 minut
So to podatki, ki kažejo, kako težko bo premagati Putina?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,04
Za zdaj vse kaže, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bo poslušal ameriškega predsednika Donalda Trumpa in hitro končal vojne proti Ukrajini.
Ameriški predsednik Donald Trump je pred volitvami obljubljal konec vojne v Ukrajini v 24 urah. A za zdaj nič ne kaže, da ga bo Vladimir Putin poslušal in kmalu končal rusko agresijo na zahodno sosedo. Pri tem ima tudi oporo v ruskem prebivalstvu, ki še vedno ni prebolelo razpada Sovjetske zveze.
Leta 1994 je znani ruski raziskovalec javnega mnenja Jurij Levada v eni svojih anket izmeril, da samo sedem odstotkov Rusov spodleteli državni udar partijskih trdorokcev proti reformnemu šefu partije Mihailu Gorbačovu vidi kot zmago demokracije.
Rusi niso nikoli preboleli razpada Sovjetske zveze
Preostali so spodleteli državni udar avgusta 1991 videli kot boj za oblast med voditelji ali kot tragedijo z groznimi posledicami za državo. Zato ne preseneča, da je Vladimir Putin leta 2005 dejal: "Predvsem pa bi morali priznati, da je bil razpad Sovjetske zveze velika geopolitična katastrofa stoletja. Kar zadeva ruski narod, je razpad postal prava drama. Na desetine milijonov naših sodržavljanov in rojakov se je znašlo zunaj ozemlja Rusije. Poleg tega je ta epidemija razpada okužila tudi Rusijo."
Naklonjenost do Stalina, čeprav vedo za milijone mrtvih
Miselnost ruskega prebivalstva in njegov pogled na zgodovino je pred dobrim desetletjem dobro prikazala tudi ruska televizijska oddaja, v kateri so presojali dogodke in osebe iz ruske zgodovine. Gledalci so nato po telefonu sporočili svojo končno razsodbo. 78 odstotkov gledalcev oddaje je menilo, da je bila Stalinova politika kolektivizacije kljub njenim strašnim posledicam upravičena in grozljiva nujnost za industrializacijo države.
90 odstotkov jih je menilo, da je Stalinov program industrializacije rešil državo, glede pakta Hitler-Stalin pa jih je 91 odstotkov menilo, da je bil nujen, ker je državi dal čas, da se pripravi na vojno z Nemčijo (to je tudi Putinova različica omenjenega pakta).
Zavračanje demokratičnih reform
Kar 93 odstotkov jih je bilo prepričanih, da so bile reforme Mihaila Gorbačova katastrofa. Še več, 94 odstotkov, pa jih je bilo prepričanih, da je sovjetski človek bil dejanski dosežek, le šest odstotkov jih je menilo, da je bil mit.
Putinova vojna proti Zahodu
V svojem prvem mandatu na začetku 21. stoletja je Putin vsaj javno želel tesnejše vezi z EU in Natom ter celo govoril o članstvu v teh dveh organizacijah. "Prizadevali si bomo ostati, kamor sta nas postavila zemljepis in naš duh, toda če bomo izrinjeni, bomo prisiljeni poiskati druge vezi, da se bomo okrepili," je dejal tedaj (vir: Orlando Figes, Zgodba o Rusiji, str. 283). Britanski zgodovinar Figes Putinove besede razlaga kot takšno sporočilo: Rusija želi biti del Evrope in da bi jo obravnavali spoštljivo, toda če jo bodo zahodni voditelji zavrnili ali če jo bodo ponižali, se bo Rusija oborožila proti Zahodu.
Pogosto slišimo (podobno tudi Figes v zgornjem odstavku), da je bil vzgib ruskega napada na Ukrajino širjenje Nata proti vzhodu. Toda ameriški zgodovinar Stephen Kotkin, eden največjih poznavalcev ruske zgodovine, je prepričan, da je v ozadju ruskega napada na Ukrajino Putinovo trdno prepričanje, da je bil razpad sovjetskega imperija katastrofa, od katere si Rusija še ni opomogla.
Ruska zgodovinska tradicija
Kotkin trdi, da Putinova agresija ne odstopa od (ruskega, op. p.) zgodovinskega vzorca. Rusija v 19. stoletju je bila videti tako kot danes, je v intervjuju za medij The New Yorker zatrdil zgodovinar: "Imela je avtokrata. Imela je represijo. Imela je militarizem. Sumničava je bila do tujcev in Zahoda."
