Sobota, 15. 3. 2025, 13.30
36 minut
Vojna v Ukrajini
Starmer: Ukrajina si želi miru, Putin pa zavlačuje

Britanski premier je Kremelj pozval, naj pristane na takojšnjo prekinitev ognja.
Britanski premier Keir Starmer je danes gostil virtualno srečanje voditeljev držav t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Po srečanju je poudaril, da si v tem trenutku Ukrajina želi miru, Rusija pa zavlačuje, zato je zdaj čas za maksimalni pritisk nanjo.
15.15 Starmer: Ukrajina si želi miru, Putin pa zavlačuje
10.11 Starmer pred vrhom o Ukrajini: Putin ni resen glede miru
15.15 Starmer: Ukrajina si želi miru, Putin pa zavlačuje
BBC je na kratko povzel bistvene poudarke novinarske konference britanskega premierra Keira Starmerja po virtualnem vrhu 25 ukrajinskih zaveznic, na katerem so razpravljali o prihodnjih varnostnih ureditvah in dodatnih sankcijah proti Rusiji. Tukaj so ključni zaključki:
- Starmer je dejal, da je zdaj čas za "maksimalni pritisk" na Rusijo in da "svet potrebuje dejanja ... ne praznih besed in pogojev".
- Ukrajino je označil za stranko miru, medtem ko Putin še naprej odlaša s prekinitvijo ognja.
- To bi moral biti trenutek, ko "orožje utihne", je povedal Starmer.
- Dejal je, da se bodo vojaški voditelji sestali v četrtek, da bi prešli na operativno fazo logističnega načrtovanja in "pospešili praktično delo".
- Povedal je, da se je tako imenovana koalicija voljnih povečala v zadnjih dveh tednih in da so bile danes zjutraj sprejete nove zaveze – čeprav ni navedel konkretnih informacij.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se Starmerju zahvalila za organizacijo vrha. Oba sta na omrežju X tudi poudarila, da mora Rusija zdaj pokazati politično voljo, da ustavi vojno v Ukrajini.
Tudi nemški kancler Olaf Scholz je po srečanju pozval Rusijo k prizadevanjem za končanje vojne. Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je zagotovila, da bo Italija še naprej sodelovala pri opredeljevanju varnostnih jamstev za Ukrajino. Hkrati je ponovila, da italijanske sile ne bodo prisotne v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sogovornike opozoril, da Rusija želi pred prekinitvijo ognja doseči močnejši položaj na terenu. "Menim, da se proces zavlačuje prav zaradi tega. Želijo izboljšati svoj položaj na bojišču," je dejal na novinarski konferenci v Kijevu.
Zelenski je sicer danes s predsedniškim odlokom uradno imenoval delegacijo, ki bo zastopala Ukrajino na morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za vodjo delegacije je imenoval šefa svojega kabineta Andrija Jermaka. Člani bodo tudi zunanji minister Andrij Sibiha, obrambni minister Rustem Umerov in namestnik šefa kabineta predsednika Pavlo Palisa.
Putin je v četrtek izrazil načelno podporo 30-dnevni prekinitvi ognja, kar je že v torek podprla Ukrajina. A je dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki.
10.11 Starmer pred vrhom o Ukrajini: Putin ni resen glede miru
Po petkovem večernem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem je britanski premier Keir Starmer dejal, da rusko "popolno neupoštevanje" ameriškega predloga o prekinitvi ognja "samo dokazuje, da Putin ne misli resno glede miru".
Putin je pred dnevi sicer načeloma podprl predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, a dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki.
Starmerjevo sporočilo Kremlju: Ustavite barbarske napade na Ukrajino
"Putin poskuša odlašati, češ da je potrebna skrbna študija, preden lahko pride do prekinitve ognja, vendar mora svet videti ukrepanje, ne študij ali praznih besed in nesmiselnih pogojev. Moje sporočilo Kremlju ne bi moglo biti jasnejše: Ustavite barbarske napade na Ukrajino, enkrat za vselej, in privolite v prekinitev ognja zdaj," je Starmer še dejal pred današnjim srečanjem.
Koalicija voljnih, ki se je oblikovala na neformalnem vrhu o Ukrajini pred dvema tednoma v Londonu, naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po britanskih navedbah je pripravljenost na sodelovanje v njej izrazilo okoli 20 držav.
Oglejte si še: