Sreda, 5. 6. 2024, 9.15
5 mesecev, 3 tedne
Strelec napadel ameriško ambasado v Libanonu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,16
Potem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu grozil z napadom na državo, je strelec s sirskim državljanstvom streljal na ameriško veleposlaništvo v Libanonu. Netanjahu je sicer danes obiskal severni del Izraela ob meji z Libanonom in dejal, da so "pripravljeni na zelo intenzivno operacijo" na območju ob libanonsko-izraelski meji. To je od 7. oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi, stalno prizorišče obstreljevanja med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah.
Moški je bil aretiran takoj po današnjem streljanju v bližini ameriškega veleposlaništva v Bejrutu, je sporočila libanonska vojska, veleposlaništvo pa je sporočilo, da je njihovo osebje na varnem.
"Vojaško osebje, razporejeno na območju, se je odzvalo na ogenj in strelca onesposobilo," so zapisali v izjavi in dodali, da "je bil aretiran in prepeljan v bolnišnico."
Z ameriškega veleposlaništva so sporočili, da preiskave potekajo in da so v tesnem stiku z organi kazenskega pregona države gostiteljice. Tudi libanonska vojska je sporočila, da preiskuje streljanje.
Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da varnostne sile prečesujejo gozdna območja v bližini veleposlaništva, da bi našli morebitne sostorilce. Dodajajo tudi, da so bile rane, zadane strelcu resne.
Netanjahu grozi
"Pripravljeni smo na zelo intenzivno operacijo. Tako ali drugače bomo ponovno vzpostavili varnost na severu," je Netanjahu danes dejal med obiskom obmejnega območja na severu Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob libanonsko-izraelski meji se v zadnjih tednih krepi že prej skoraj vsakodnevno obstreljevanje med izraelsko vojsko in libanonskim oboroženim gibanjem Hezbolah, ki je zaveznik palestinskega gibanja Hamas. Izrael ob tem izvaja napade tudi globoko na libanonskem ozemlju.
Ministra Netanjahujeve skrajno desne vlade, finančni minister Bezalel Smotrič in minister za varnost Itamar Ben Gvir, sta v zadnjih dneh pozvala k sprožitvi vojne proti Hezbolahu, krepitvi vojaških operacij na severu Izraela in okupaciji nekaterih območij, kjer ima libanonska milica svoja oporišča.
Libanon: Če Izrael želi obsežno vojno, smo pripravljeni
Predstavnik libanonskega gibanja Naim Kasem je medtem za katarsko televizijo Al Jazeera v torek dejal, da si Hezbolah ne želi širitve konflikta z Izraelom, vendar se je pripravljen boriti v vsaki vojni, ki mu bo vsiljena. "Če Izrael želi obsežno vojno, smo pripravljeni," je dodal.
V Libanonu ob tem obtožujejo Izrael, da uporablja prepovedano strelivo z belim fosforjem. To se lahko uporablja za ustvarjanje dimnih zaves in osvetljevanje bojišč, vendar pa beli fosfor, ki se vname ob stiku s kisikom, lahko povzroči tudi požare, opekline, poškodbe dihal, odpoved organov in celo smrt.
Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je v danes objavljenem poročilu znova opozorila, da izraelska vojska uporablja beli fosfor, potem ko je Izrael uporabe spornega streliva obtožila že oktobra lani.
HRW je potrdila, da so izraelske sile uporabile strelivo z belim fosforjem tudi nad naseljenimi stanovanjskimi območji, kar pomeni kršitev mednarodnega prava.
Do eskalacije razmer na obmejnem območju med Libanonom in Izraelom je prišlo po 7. oktobru lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi. Od takrat je bilo v Libanonu ubitih najmanj 455 ljudi, med njimi poleg Hezbolahovih borcev tudi skoraj sto civilistov. Na izraelski strani je umrlo 14 vojakov in 11 civilistov.
Izrael je kupil bojna letala
Izrael je od ZDA kupil 25 ameriških bojnih letal F-35, je v torek potrdilo izraelsko obrambno ministrstvo. Dostava se bo začela leta 2028. Izraelska vojska je medtem začela novo operacijo v begunskem taborišču Bureij v osrednjem delu Gaze.
Izraelsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da gre za tretjo pošiljko bojnih letal Lockheed Martin, ki bo vključena v izraelske oborožene sile. Izraelske zračne sile bodo tako imele na voljo 75 letal te vrste.
Dostava naj bi se začela leta 2028, dostavili pa bi od tri do pet letal na leto. Letala bodo Izrael stala okoli tri milijarde dolarjev. Obrambni minister Yoav Gallant je dejal, da nakup tretje eskadrilje letal F-35 "odraža moč strateškega partnerstva med Izraelom in ZDA".
Dostava bojnih letal naj bi se začela leta 2028, dostavili pa bi od tri do pet letal na leto.
Medtem pa po hudem uničenju območja Gaze potekajo redni mednarodni protesti proti ameriškim pošiljkam orožja Izraelu. Prejšnji mesec je ameriški predsednik Joe Biden zagrozil, da bo prekinil dobavo nekaterih vrst orožja, če bo Izrael vdrl v gosto naseljena mestna središča v Rafi na jugu Gaze. Od začetka vojne v Gazi se izraelske oborožene sile sicer močno zanašajo na ameriško orožje.
Izraelska vojska z novo operacijo v osrednji Gazi
Izraelska vojska je v torek začela novo operacijo v begunskem taborišču Bureidž v osrednjem delu Gaze, poročajo tuje tiskovne agencije. Poleg zračnih so udeležene tudi kopenske sile, ki se na območju spopadajo s palestinskimi borci. V izraelskih napadih na osrednji del Gaze je bilo v 24 urah ubitih več kot 75 ljudi.
Izraelska vojska je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa v torek sporočila, da je napadla šolo pod okriljem agencije Združenih narodov za podporo palestinskim beguncem (UNRWA), ker naj bi v stavbi delovali pripadniki palestinskega gibanja Hamas. Te informacije po navedbah dpa ni bilo mogoče preveriti.
Po navedbah izraelske vojske so napadi v osrednji Gazi usmerjeni proti vojaškim kompleksom, skladiščem orožja in borcem Hamasa, pri čemer jih je bilo več ubitih.
Begunsko taborišče Bureidž blizu kraja Deir el-Balah v osrednji Gazi je bilo sicer prizorišče spopadov že decembra in januarja, ko so izraelske sile poskušale uničiti Hamasov bataljon na tem območju, je sporočil Inštitut za preučevanje vojne (ISW) s sedežem v Washingtonu.
Vrnitev izraelskih sil v taborišče Bureidž "kaže, da so palestinske milice tam še vedno prisotne in pripravljene za boj", je v svoji oceni razmer na bojišču zapisal ameriški think-tank, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Načelnik generalštaba izraelskih sil Herci Halevi se je prejšnji mesec pritožil nad pomanjkanjem načrtov za vzpostavitev civilne uprave na območju Gaze. Zaradi pomanjkanja politične strategije se mora izraelska vojska vedno znova bojevati v krajih na območju Gaze, ki jih je že zavzela in se iz njih umaknila, navaja dpa.
Izraelske sile ob kopenskih operacijah v osrednjem delu Gaze izvajajo tudi obsežne zračne napade na območja, kjer bivajo številni razseljeni prebivalci oblegane palestinske enklave. V Deir el-Balahu so mrtvašnice polne, bolnišnice pa se soočajo z velikim številom ranjencev, so za Al Jazeero povedali viri v bolnišnicah.
Izraelska vojska po navedbah Al Jazeere nadaljuje ofenzivo tudi v drugih delih Gaze, med drugim v mestu Rafa na jugu enklave. V napadih je bilo na celotnem območju Gaze ubitih ali ranjenih več deset civilistov, zlasti na gosto naseljenih območjih, so sporočile zdravstvene oblasti v Gazi.
Po njihovih podatkih je bilo v zadnjih 24 urah v izraelskih napadih na osrednji del palestinske enklave ubitih najmanj 75 ljudi. Skupno je bilo v izraelski ofenzivi na Gazo od 7. oktobra lani ubitih najmanj 36.550 Palestincev, še skoraj 83 tisoč pa ranjenih.
