Petek, 30. 9. 2022, 11.01
2 leti, 1 mesec
Tako je videti notranjost prestižne Titove rezidence v New Yorku #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,77
23
Nekdanja Titova rezidenca na prestižni Peti aveniji v New Yorku, kjer je bil sedež misije nekdanje Jugoslavije pri Združenih narodih, je bila prodana za 50 milijonov ameriških dolarjev, kar znaša 51,76 milijona evrov. Slovenija bo v skladu s sporazumom o nasledstvu zanjo prejela 7,3 milijona evrov, kar je 14 odstotkov kupnine.
Poslopje, ki je bilo na prodaj že od leta 2017, je vse od razpada nekdanje skupne države uporabljala Srbija za potrebe svoje misije pri ZN. Zgradba, ki leži neposredno nasproti Centralnega parka, je bila zgrajena leta 1905 za 60 tisoč dolarjev, zasnovala pa sta jo arhitekta Warren in Wetmore, ki sta med drugim projektirala tudi znamenito poslopje železniške postaje Grand Central v New Yorku. To je zadnja še ohranjena palača, ki jo je imel v lasti eden od najbogatejših Američanov 19. stoletja Cornelius Vanderbilt.
Kot je za nepremičninsko spletno stran Mansion Global pojasnil Tristan Harper iz nepremičninske agencije Douglas Elliman, je kupec prestižne rezidence poslovnež iz Londona, ki želi ostati anonimen, nepremičnino pa je plačal z gotovino. Kupec stanovanja ni nikoli videl v živo, posel pa je zanj izpeljala predstavnica dražbene hiše Sotheby’s International Realty. Novi lastnik naj bi za prenovo porabil še dodatnih 20 milijonov dolarjev, trajala pa naj bi od tri do pet let. Največje nepremičninsko podjetje v ZDA Douglas Elliman, ki je vilo tudi prodalo, je ob objavi prodaje zapisalo, da je novi lastnik "kupil pomemben del zgodovine New Yorka".
V stanovanju je 32 sob, 12 kopalnic, dve dvigali in 17 kaminov
Nekdanja SFRJ je zgradbo kupila leta 1946, pri čemer so sredstva za nakup v pretežnem delu zbrali izseljenci na čelu s slovensko-ameriškim pisateljem Louisom Adamičem. Objekt je nekdanja SFRJ ves čas uporabljala za predstavništvo pri ZN v New Yorku. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so v sporočilu za javnost spomnili, da so države naslednice po nekdanji SFRJ marca letos podpisale kupoprodajno pogodbo, septembra pa tudi dokumente o koncu prodaje nepremičnine.
Uporabna površina kar petnadstropnega poslopja, zgrajenega v secesijskem slogu, znaša približno 1.500 kvadratnih metrov. V njem je 32 sob, 12 kopalnic, dve dvigali in 17 kaminov, okna pa so bila v Titovem času neprebojna. Notranjost je izjemno bogato opremljena, ohranjene pa so tudi številne izvorne podrobnosti. V objektu je tudi več umetniških del, zlasti slike in tapiserije, stenske in stropne štukature ter poslikave, z lesom opremljena sprejemnica in knjižnica, kristalni lestenci, več notranjih elementov pa je pozlačenih.
Zunanjost Titove rezidence v New Yorku, ki stoji neposredno nasproti Centralnega parka.
Rezidenco je leta 2018 zajel požar
Spomeniško zaščiteno poslopje je sicer leta 2018 zajel požar zaradi dotrajane infrastrukture, pri čemer so bile poškodovane tri osebe. Po obnovi so poslopje, ki so ga prodajali od leta 2017, vrnili na trg z isto ceno kot pred požarom, 50 milijonov dolarjev. Popolnoma so obnovili le tretje nadstropje, kjer je zagorelo. Vse preostalo so temeljito očistili, obnovili in prebarvali.
S slovenskega MZZ so sporočili, da so pogovori petih držav naslednic o nasledstvu diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) nekdanje SFRJ v zaključni fazi, saj so razdelili že več kot 90 odstotkov poslopij s seznama priloge B sporazuma o nasledstvu. Slovenija je v tem procesu dobila 13 nepremičnin, od tega za svoje potrebe uporablja nepremičnine v Washingtonu in Celovcu ter dve nepremičnini v Rimu. Preostale je prodala ali pa se je njihova prodaja že začela.
Lokacija nekdanje Titove rezidence v New Yorku:
Slovenija za prodajo nekdanjih nepremičnin SFRJ dobila skoraj 12 milijonov evrov
S prodajo poslopja misije SFRJ pri ZN v New Yorku so naslednice prodale še zadnjo od petih nepremičnin nekdanje SFRJ, ki so bile od leta 2017 predmet skupne prodaje. Pred tem so skupaj prodale rezidenco veleposlanika nekdanje SFRJ pri ZN v New Yorku, veleposlaništvo nekdanje SFRJ v Bonnu, veleposlaništvo oziroma rezidenco nekdanje SFRJ v Bernu in Tokiu. Od prodaje teh nepremičnin je Slovenija v skladu s svojim 14-odsotnim deležem dobila skoraj 12 milijonov evrov.
Poleg tega je Slovenija v zadnjih petih letih sama prodala diplomatske nepremičnine nekdanje SFRJ v Milanu, Bamaku, Brasilii in Sao Paulu, ki jih ne potrebuje, in zanje dobila skoraj 5,8 milijona evrov. Pridobljena sredstva so v skladu z 9. členom zakona o zunanjih zadevah proračunski vir in pomenijo namenska sredstva zunanjega ministrstva, so pojasnili.
Dodali so, da si bo Slovenija v nadaljnjih pogovorih z državami naslednicami prizadevala za čimprejšnjo rešitev še preostalih odprtih vprašanj, med drugim tudi za dogovor o nasledstvu stanovanj vojaških predstavnikov nekdanje SFRJ v tujini v okviru priloge B sporazuma o nasledstvu.
23