Torek, 6. 1. 2015, 15.05
8 let, 9 mesecev
To je mož, ki lahko Slovenijo stane milijardo evrov
Bo evrska kriza spet izbruhnila z vso silovitostjo? Evro v zadnjih dnevih v primerjavi z ameriškim dolarjem izgublja svojo vrednost. Za en evro je tako treba odšteti okoli 1,19 dolarja. Vzrok za to je seveda spet Grčija.
Ta ostri nasprotnik nemške kanclerke Angele Merkel obljublja, da bo v primeru zmage na volitvah končal z nemškim diktatom varčevanja v Grčiji, t i. merkelizmom. Za Ciprasa je Merklova s svojo strogo proračunsko politiko, ki izhaja, kot pravi, iz "napačnih protestantskih načel", uničila Evropo.
- subvencionirano elektriko za 300 tisoč grških gospodinjstev, - cenejši javni prevoz, - konec odpuščanja v javnem sektorju in celo zaposlovanje že odpuščenih javnih uslužbencev, - konec privatizacije izgubarskih državnih podjetij, - konec nižanja pokojnin in njihovo vrnitev na čas pred t. i. trojko, - dodatek za upokojence, ki imajo manj kot 700 evrov pokojnine, - povečanje minimalne plače na raven pred prihodom trojke, - državne investicije, - uvedba t. i. davka za bogate (zlasti so tarča ladjarji).
Vse to bi prezadolženo Grčijo po izračunu grškega finančnega ministrstva stalo 17,2 milijarde evrov na leto, piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Si to lahko Grčija, katere javni dolg zdaj znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega produkta (BDP), sploh lahko privošči? To je nemogoča misija.
Če bo Ciprasova zvezda začela zahajati, pa lahko vse večjo moč v Sirizi pridobi Panajotis Lafazanis, šef Leve platforme. Ta je privrženec ponovne uvedbe drahme (Cipras vsaj javno zagovarja obstanek Grčije v "evroligi"), zagovornik podržavljanja bank in sodelovanja s (stalinistično) grško komunistično partijo.
Toda – v primeru, da bo Sirizi uspelo sestaviti vlado in bo Cipras postal novi grški premier – kakšni scenariji se obetajo Grčiji in Evropi? Evro, kriza, drama, tragedija, anarhija, katastrofa – vse to so grške besede in v naslednjih mesecih se lahko zgodi, da bodo velikokrat uporabljene, ko bomo opisovali razmere v Grčiji.
1. Grčija ostane v evroobmočju, pride do odpisa dolgov in sredozemska država nadaljuje z gospodarskimi reformami. To naj bi bila najboljša varianta.
2. Grčija izstopi iz evra, uvede drahmo in konča odplačevanje dolgov. Začne tiskati denar, kar sproži inflacijo in zdrs v še večjo revščino, kar bo vodilo v radikalizacijo notranjepolitičnih razmer. EU in Nato bosta dobila t. i. propadlo državo na jugu stare celine.
3. EU in Mednarodni denarni sklad se odpovesta obrestim na grške dolgove, odplačevanje dolgov se prestavi na nedoločen čas v daljno prihodnost. Država bo še naprej živela od pomoči tujine. Prav ta varianta naj bi bila najbolj realna.
Kot menijo številni (zlasti v Nemčiji), izstop Grčije iz evra zdaj ne bi pomenil katastrofe za EU in evro, saj se je v zadnjih letih vzpostavil evropski reševalni mehanizem, prav tako je manjša možnost, da bi po morebitnem izstopu Grčije iz evroobmočja prišlo do t. i. verižnega mehanizma – izstopa še drugih kriznih držav.
Donosnosti na državne obveznice držav, ki imajo javnofinančne težave, bi se namreč povečale, kar pomeni, da bi se v tem primeru Slovenija dražje zadolževala, ko bi prodajala nove obveznice.
Izstop iz evra bi bil šok tudi za tuje upnike (veliko grških obveznic imajo francoske in nemške banke ter tudi mednarodne finančne institucije), kar se Burgerju zdi prav. Kot poudarja, je prav, da so tisti posojilodajalci, ki so računali na pomoč države ali denarnih oblasti pri povrnitvi njihovih naložb, kaznovani za svoje neprevidne naložbe – posojanje Grčiji.
Grška centralna banka bo morala to preprečiti, opozarja Burger, kajti, če bo prišlo do navala na banke, se bo res sesul celoten grški finančni sistem. Grki bodo morali tako – v primeru izstopa iz evra – za nekaj tednov zapreti banke.
Spomnimo: v prvem svežnju pomoči leta 2010 so evrske države Grčiji dale posojilo. Kot pojasnjuje slovensko ministrstvo za finance, je sredozemska država iz tega posojila črpala 52,9 milijarde evrov. Slovenski delež posojila znaša 263,7 milijona evrov. To posojilo Grčiji zapade septembra 2041 z odlogom plačila glavnice deset let. Do konca lanskega leta je Slovenija iz naslova obresti za posojila Grčiji prejela okoli 17,6 milijona evrov.
Kot je ob sprejetju drugega svežnja pomoči Grčiji povedal takratni državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec, bo naša država za Grčijo prispevala 938 milijonov evrov poroštev. Sklad ESFS je poleg Grčiji pomagal tudi Portugalski in Irski. 30. novembra 2014 je slovenski znesek poroštev za pomoč vsem trem državam znašal 1,55 milijarde evrov.