To je najbogatejša država na svetu

Predsednik republike Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec v četrtek začenjata tridnevni obisk v Katarju, kjer se bo te dni začelo tudi svetovno rokometno prvenstvo. Priložnost, da si podrobneje ogledamo to arabsko državo.

Katarci – super bogata manjšina v lastni državi Katar je država, ki je velika za polovico Slovenije, prebivalcev pa je po oceni dobra dva milijona, od tega jih okoli 1,3 milijona živi v prestolnici Dohi. Večina prebivalcev so tuji državljani, domačinov Katarcev je od 12 do 13 odstotkov – približno 278 tisoč.

Tujci prihajajo z vseh vetrov, največ pa jih je iz revnih azijskih in arabskih držav: Indije (več kot pol milijona), Nepala (400 tisoč), Filipinov (200 tisoč) in Egipta (180 tisoč) (vir: Population of Qatar by nationality, spletna stran bqdoha.com). Tujci pomenijo okoli 94 odstotkov delovne sile.

Slovenci v Katarju Slovencev je po besedah Tatjane Novak iz Slovensko-katarskega združenja od 30 do 50 in so na dobro plačanih položajih, med drugim v športu, ki ga katarske oblaste zadnje čase pospešeno razvijajo in vanj vlagajo veliko denarja.

Katar je po podatkih Svetovne banke glede na bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, najbogatejša država na svetu, ta namreč znaša 124 tisoč evrov. Za primerjavo: leta 2013 je bil v Sloveniji BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, 24.647 evrov.

Milijonarji in brezpravni tuji delavci Vir bogastva Katarja sta tako kot pri sosednjih zalivskih državah nafta in zemeljski plin. Še pred drugo svetovno vojno je bil Katar, tedaj še britanska kolonija, predvsem dežela ribičev in iskalcev biserov, odkritje nafte pa je Katarcem v naslednjih desetletjih neznansko napolnilo žepe – okoli 14 odstotkov vseh katarskih gospodinjstev je tako zdaj dolarskih milijonarjev.

Toda vsi prebivalci Katarja se ne kopljejo v bogastvu, tuji delavci v gradbeništvu (to ima obilo dela, tudi zato, ker Katar gradi infrastrukturo za svetovno nogometno prvenstvo leta 2022) namreč delajo v izjemno slabih pogojih.

Vsak dan umre en delavec Po katarskem sistemu kafala so skoraj lastnina svojih delodajalcev. Brez njihove privolitve tuji delavci niti ne morejo dati odpovedi in poiskati drugega delovnega mesta. Njihov položaj je še najbolj podoben položaju tlačanov v srednjem veku. Katarci se izgovarjajo, da je kafala del njihove tradicije.

Ne samo pomanjkanje osebne svobode, zelo slabo je poskrbljeno za varnost pri delu. Kot je maja lani pisal britanski časnik The Guardian, je vsak drugi dan na deloviščih umrl en nepalski delavec. Če štejemo vse delavce, pa pri gradnji stadionov vsak dan umre en tuji delavec. Zato ne čudi izjava nepalske veleposlanice Maje Kumari Šarme iz leta 2013, da je Katar za nepalske delavce "zapor na prostem".

Vso oblast ima v rokah emir Katar je absolutistična monarhija, kjer ima vso oblast v rokah emir – ta že od prve polovice 19. stoletja prihaja iz rodbine Al Tani, ki je izvirno savdskega rodu. Od leta 2013 zalivskemu emiratu, kjer so politične stranke prepovedane, vlada emir Tamim bin Hamad bin Kalifa Al Tani.

Katar je tako kot sosednja Savdska Arabija vahabitska država – torej strogo islamska država, v kateri so predpisane drastične kazni (smrtna kazen, bičanje, kamenjanje …) za nekatera dejanja: tako velja smrtna kazen za odpad od islama ali homoseksualnost. Za prešuštvo je zagroženo bičanje, prav tako za pitje alkohola – a le za muslimane, nemuslimani lahko pijejo alkohol.

Al Džazira V Katarju so pred leti zgradili rimokatoliško cerkev, toda za krščansko misijonarjenje ali za poskus širjenja katerekoli druge vere je zagrožena kazen nekaj let zapora. So tudi svetle strani – država je tako pred leti dovolila volilno pravico Katarkam na lokalnih volitvah.

Bogati Katar opaznosti v svetu ne pridobiva samo s prirejanjem odmevnih športnih dogodkov, ampak tudi s krepitvijo svojega političnega vpliva. K temu spadata delovanje katarske televizije Al Džazira ter finančna podpora na vse konce sveta.

Podpora Muslimanski bratovščini in sirskim upornikom Katarci so tako denarno podpirali Muslimansko bratovščino, ki je nekaj časa – do vojaškega udara – vladala Egiptu. Podpirali so tudi sirske upornike, saj so jim dobavljali orožje. Katarski denar pa je našel pot tudi v Slovenijo – za gradnjo ljubljanske džamije so Katarci obljubili osem milijonov evrov.