Ponedeljek, 6. 2. 2017, 3.23
7 let, 2 meseca
To so volitve, ki lahko pokopljejo Evropsko unijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,43
12
Francozi bodo letos spomladi izbirali novega predsednika države. Zmaga kandidatke Nacionalne fronte Marine Le Pen bi verjetno pomenila konec EU. Poglejmo, kdo ji lahko prekriža načrte.
Po zadnji javnomnenjski anketi agencije Kantar-Sofres, ki jo je objavil časnik Le Figaro, bi v prvem krogu, ta bo 23. aprila, največ glasov dobila Le Penova, in sicer 25 odstotkov.
- Zakaj levica izgublja tla pod nogami
- Kaj vse nas bo doletelo v letu 2017
- Zakaj bodo Italijani odločali tudi o usodi Slovenije
Fillon in Macron tesno skupaj
Sledi ji kandidat zmerno desnih republikancev Francoise Fillon z 22 odstotki, tik za njim je nekdanji minister v socialistični vladi, levosredinski Emmanuel Macron z 21 odstotki.
Prav med temi tremi kandidati je treba iskati novega predsednika Francije. V drugem krogu, ta bo 7. maja, se Le Penovi po anketah slabo piše, saj bi po napovedih izgubila proti obema tekmecema.
65-milijonska Francija je drugo največje gospodarstvo v EU. Gospodarska rast je nizka, leta 2015 je bila 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Brezposelnost je bila novembra lani 9,5-odstotna, med mladimi je brezposelnih okoli 25 odstotkov. Javni dolg znaša 97 odstotkov BDP. BDP na prebivalca je bil leta 2015 po podatkih Eurostata 31.500 evrov.
Le Penova bo po napovedih v drugem krogu "izvisela"
V spopadu s Fillonom bi dobila 40 odstotkov, z Macronom pa le 35 odstotkov. Če bi se v drugem krogu pomerila Fillon in Macron, pa bi novi predsednik dokaj prepričljivo postal zadnji (Macron 58 in Fillon 42 odstotkov).
Francija ima polpredsedniški sistem, kjer predsednik države ni zgolj protokolarna funkcija kot v številnih drugih državah. Kandidatov za predsednika druge najmočnejše članice EU je zdaj deset, a večina nima možnosti za zmago.
Zato poglejmo podrobneje štiri največje kandidate: poleg zgoraj omenjenih "treh velikih" še malce presenetljivega kandidata socialistov Benoita Hemona.
48-letna Le Penova se je rodila 5. avgusta 1968. Leta 2011 je postala predsednica Nacionalne fronte, protipriseljenske stranke, ki jo je leta 1972 ustanovil njen oče Jean-Marie Le Pen. Stranko je malce pomaknila proti sredini, zaradi česar se je sprla z očetom in ga avgusta 2015 celo vrgla iz stranke.
Marine Le Pen
Le Penova je leta 2012 prvič kandidirala za predsednico države. Dobila je 17,9 odstotka in v prvem krogu pristala na tretjem mestu. Leta 2014 je njena Nacionalna fronta s 25 odstotki v Franciji zmagala na volitvah za Evropski parlament. Filozof Bernard Henri-Levy je zato novo Nacionalno fronto opisal kot skrajno desnico s prijaznim obrazom.
Za javni sektor, proti privatizaciji
Le Penova je zagovornica javnega sektorja, nasprotuje pokojninski reformi in privatizaciji, na primer državne pošte. Je tudi zagovornica protekcionizma, ki ga vidi kot srednjo pot med svobodno trgovino in avtarkijo (tj. gospodarsko samozadostnostjo).
Le Penova je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1995 do 2000 s Franckom Chauffroyem (z njim ima tri otroke), nato z Ericom Lorio od leta 2002 do 2006. Od leta 2009 je njen partner Louis Aliot (na fotografiji), ki je delno judovskega rodu. Vsi trije moški njenega življenja so funkcionarji Nacionalne fronte.
Zagovarja spremembe davka na dobiček, ki po njenem mnenju najbolj udarja po majhnih in srednjih podjetjih. Je nasprotnica evra, po brexitu je napovedala, da bo v primeru zmage tudi v Franciji razpisala referendumom o izstopu države iz EU.
Za otoplitev odnosov z Rusijo, proti islamizaciji
Zagovarja odpravo sankcij proti Rusiji, napovedala je tudi, da bo kot predsednica Francije priznala priključitev Krima k Rusiji. Nasprotuje islamizaciji Francije ter zagovarja boj proti nezakonitemu priseljevanju in omejevanje zakonitega priseljevanja.
62-letni Fillon se je rodil 4. marca 1954. Je izkušen politik. Med leti 1993 do 1997 in 2002 do 2007 je vodil različna ministrstva. Med letoma 2007 in 2012 je bil tudi francoski premier.
Francois Fillon
Kljub Fillonovi dolgi in bogati politični karieri je bilo manjše presenečenje, ko je lani zmagal na republikanskih primarnih volitvah. Pred tem je za favorita veljal nekdanji predsednik države Nicolas Sarkozy, ki pa se je moral posloviti že v prvem krogu. V drugem krogu je Fillon premagal še nekdanjega premierja Alaina Juppeja.
Anglofil, ki občuduje železno lady
Fillon je znan kot anglofil ter privrženec nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher in njenih protržnih reform. Tako bi odpravil davek na bogastvo, ki po njegovem odvrača vlagatelje, in znižal druge davke. Prepričan je, da Francija potrebuje pol milijona javnih uslužbencev, kot jih ima zdaj.
Manj denarja bi dal za zdravstvo, a obljublja, da bi kljub temu povečal njegovo učinkovitost. Delovno dobo bi podaljšal do 65 leta. Glede družbenih vprašanje je konservativen. Je proti splavu, a pravi, da ga ne bo odpravil. Nasprotuje zakonu, ki dovoljuje poroke istospolno usmerjenih, a obljublja, da bo zakon spoštoval. Ne bo pa dovolil istospolnim zakonskim zvezam posvojitve.
Fillon zagovarja francosko nacionalno identiteto in francosko kulturo.
Proti multikulturnosti
Je zagovornik omejevanje priseljevanja in trdi, da Francija ne more več sprejemati begunce. Napoveduje tudi boj proti islamskemu totalitarizmu, kot mu pravi. Nasprotuje temu, da bi Francija postala multikulturna država, prepričan je, da se morajo priseljenci prilagoditi francosko kulturi.
Je zagovornik otoplitve odnosov z Rusijo in za dialog s sirskim predsednikom Bašarjem Al Asadom.
Penelopegate
Še pred tedni se je zdelo, da se bo Fillon sprehodil do Elizejske palače, a je v začetku januarja časopis Le Canard Enchaine objavil članek, v katerem je Fillona obtožil, da je njegova žena Penelope prejela iz proračuna pol milijona evrov za delo, ki ga ni opravljala. Proti Fillonu so nato uvedli preiskavo, ki je zmanjšala njegovo priljubljenost in lahko resno ogrozi njegovo zmago na volitvah.
"Branil jo bom. Ljubim jo. Zaščitil jo bom." Tako pravi Fillon glede svoje žene Penelope. Ta je po rodu Valižanka, spoznala sta se, ko je prišla poučevat angleščino v Francijo. Skupaj imata pet otrok. Kot zanimivost: Fillonov mlajši brat Pierre se je pozneje poročil s Penelopino mlajšo sestro Jane.
Svojo ženo Penelope je Fillon v poznih 90. letih in v prejšnjem desetletju zaposlil kot svojo asistentko v parlamentu. To ni sporno, saj zakon tega ne prepoveduje, Fillon je kršil zakon le v primeru, če se izkaže, da je bila ta zaposlitev fiktivna. Da je žena dobila plačilo za delo, ki ga v resnici ni opravljala.
Ženo bo branil do konca
Fillon trdi, da zaposlitev ni bila fiktivna in da je žena dejansko osem let opravljala delo njegove asistentke: sodelovala pri pripravi njegovih govorov, urejala njegove sestanke ….
39-letni Macron se je rodil 21. decembra 1977. Je nekakšna francoska verzija novega obraza, saj bodo – za razliko od Le Penove in Fillona, ki sta prekaljena politika - predsedniške volitve njegove prve volitve, na katerih bo kandidiral.
Emmanuel Macron
Aprila lani je Macron ustanovil politično gibanje En Marche (sl. Naprej) – kratice gibanja so hkrati enake začetnicam njegovega imena in priimka. Macron je bil v mladosti nekaj let član socialistične stranke, nato pa je zaplul v bankirske vode. Zaposlil se je v francoski podružnici Rothschildovega bančnega imperija in postal milijonar.
Reformni minister
Med letoma 2012 in 2014 je bil svetovalec francoskega socialističnega predsednika Francoisa Hollanda. Ta ga je leta 2014 izbral za novega ministra za gospodarstvo in industrijo, ki naj bi z gospodarstvu prijaznimi reformami spodbudil francosko gospodarstvo.
Je zagovornik odprave toge politike zaposlovanja (35-urni tedenski delovnik, visoke odpravnine …), prepričan je, da so proti temu le anarhisti in ultralevičarji. Glede Hollandovih obljub o 75-odstotni obdavčitvi letnih zaslužkov večjih od milijon evrov je dejal, da se bo Francija v temu primeru spremenila v Kubo brez sonca.
Lani je odstopil kot minister in očital, da so zaradi odpora levega krila socialistične stranke Hollandove protržne reforme le polovičarske.
Macron ima tudi zanimivo zasebno življenje. Ko je bil star 15 let je v srednji šoli spoznal svojo 24 let starejšo učiteljico Brigitte Trogneux. Uradno sta postala par, ko je dopolnil 18 let. Poročila sta se leta 2007, ko je bilo njemu 20, njej pa 54 let. Emmanuelu in Brigitte se v zakonu ni rodil noben otrok, ima pa Brigitte tri otroke iz prejšnjega zakona ter že sedem vnukov in vnukinj.
Enkrat hvali Merklovo, drugič graja, tretjič kritizira Trumpa
Septembra 2015, ko je nemška kanclerka Angela Merkel uvedla politiko odprtih vrat, je hvalil njeno potezo in trdil, da begunci pomenijo ekonomsko priložnost. Zdaj, ko se je politika Merklove izkazala za zgrešeno, pa kritizira njen dogovor s Turčijo in zagovarja postavljanje sprejemnih centrov za prosilce za azil zunaj ozemlja EU, kjer bi tudi vodili postopke glede priznanja azila.
Je tudi kritik novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, saj je na Twitterju grajal njegovo zamisel po postaviti zidu na meji z Mehiko in nedavne prepovedi priseljevanja v ZDA iz sedmih muslimanskih držav.
Ne verjame v evro
Macron je zagovornik EU, a je tudi dejal, da evra čez deset let ne bo več.
49-letni Hamon se je rodil 26. junija 1967. Je malce presenetljivi zmagovalec socialističnih primarnih volitev. Po tem ko se je vnovični kandidaturi odpovedal zdajšnji predsednik Hollande, je za največjega favorita veljal premier Manuel Valls, predstavnik desnega krila stranke. A je zmagal Hamon, ki je predstavnik levega in ekološkega krila stranke.
Benoit Hamon
Hamon je bil leta 2014 nekaj mesecev minister za izobraževanje v Vallsovi vladi, a je kmalu odstopil in predsedniku Hollandu očital, da se je odpovedal socialističnemu programu.
Davek na robote, manj dela in več marihuane
Hamon, ki je občudovalec Bernieja Sandersa, zagovarja uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka do 750 evrov na mesec, legaliziral bi uživanje marihuane ter obdavčil robote. Zagovarja 35-urni tedenski delovnik oziroma še manjšega, če bo delavec dobil nadomestilo za ure, ko ne bo opravljal dela.
Je podpornik evtanazije, vodo, zrak in biotsko raznovrstnost pa bi zaščitil z ustavo. Kritiki mu očitajo, da je utopist, on pa odgovarja, da neoliberalni mit o neskončni gospodarski rasti uničuje planet. Glede na ankete, zgoraj omenjena mu odmerja 15 odstotkov, nima možnosti za uvrstitev v drugi krog.
Francois Hollande
Leta 2012 je postal predsednik Francije socialist Francois Hollande. Obljubljal je konec varčevanja, odpravo nepriljubljene pokojninske reforme in poživitev gospodarstva z zaposlovanjem mladih v javnem sektorju in davkom za bogate.
Gospodarski neuspehi
A zaposlenost se ni zmanjšala, gospodarska rast je slabotna, številni premožni Francozi (na primer slavni igralec Gerard Depardieu) so pred davki tako rekoč zbežali v tujino. Merklovo tudi ni prepričal, da se odpove svoji politiki do prezadolženih južnoevropskih držav.
Neuspeh v boju proti terorizmu
Ne samo na gospodarskem, Hollandu je spodletelo tudi na varnostnem področju. Januarja 2015 je Francijo in svet pretresel krvav napad islamskih skrajnežev na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo. Hollande se je na napad odzval s prazno retoriko.
Pokola v Parizu in Nici
Francijo je tako 13. novembra istega leta pretresel še bolj krvav napad, ko so islamski skrajneži v Parizu pobili 130 ljudi in jih več sto ranili. Lani poleti je svet pretresel tudi morilski napad islamskega skrajneža, ko je s tovornjakom v Nici pomoril skoraj sto ljudi, več sto pa ranil.
12