Rubio: Glede prekinitve ognja smo previdno optimistični

19.15 Rubio zmerno optimističen glede prekinitve ognja v Ukrajini

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po srečanju skupine G7 v Kanadi danes dejal, da je previdno optimističen glede prekinitve ognja med Ukrajino in Rusijo. Kijev in Moskvo je pozval, naj skleneta kompromis. Zunanji ministri G7 so pred tem dosegli enotno stališče glede podpore predlogu ZDA za prekinitev ognja med Kijevom in Moskvo.

Rubio je po srečanju zunanjih ministrov G7 v kanadskem Charlevoixu dejal, da je potrebnega še veliko dela, vendar obstajajo razlogi za "previden optimizem" glede prekinitve ognja med Ukrajino in Rusijo. "Ne bo lahko, a menimo, da smo naredili vsaj nekaj korakov h koncu te vojne in vzpostavitvi miru," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil novinarjem.

Pri tem se je zavzel za ustavitev spopadov, preden bi se vse strani lahko pogajale o trajnem miru. "Edini način za konec te vojne je proces pogajanj," je poudaril Rubio ter Ukrajino in Rusijo pozval, naj skleneta kompromis.

"Pogajanja, pa naj gre za posel, trgovino ali geopolitiko, vključujejo, da obe strani nekaj dasta, da obe strani popustita," je dodal Rubio, ki meni, da niti Rusija niti Ukrajina "ne moreta doseči svojih maksimalističnih vojaških ciljev".

Četrtkovo srečanje posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi je opisal kot zelo pozitivno in plodno.

Putin je izrazil načelno podporo predlogu ZDA o prekinitvi ognja v Ukrajini, ki ga podpira tudi Kijev, hkrati pa izrazil zadržke. Kot je še dejal Rubio, bo Witkoff administracijo predsednika Donalda Trumpa ta konec tedna seznanil s pogovori v Moskvi, Trump pa se bo nato odločil o naslednjih korakih.

Rusija in Ukrajina "bi se lahko precej hitro zbližali, če bi se vsi uskladili, vendar še ne vem, kako usklajeni smo", je dodal po poročanju AFP.

17.18 Kallas poziva k vojaški pomoči Ukrajini v višini do 40 milijard evrov

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je po neuradnih informacijah članice unije pred ponedeljkovim zasedanjem zunanjih ministrov pozvala, naj letos Ukrajini dobavijo vojaško pomoč v vrednosti do 40 milijard evrov. Predlagana pobuda naj bi med drugim predvidevala dobavo dveh milijonov kosov topniškega streliva.

"Sodelujoče države spodbujam, da Ukrajini v letu 2025 dobavijo za najmanj 20 milijard evrov vojaške podpore, če je možno, pa do 40 milijard evrov," je zapisala v predlogu, prvotno različico katerega je zunanjim ministrom predstavila že na februarskem zasedanju. V prvotni različici ni opredelila višine pomoči.

Države članice naj bi v skladu s posodobljenim predlogom prispevale glede na njihovo "ekonomsko moč" oziroma bruto nacionalni dohodek, in sicer v obliki finančne ali materialne pomoči.

Pri skupni vrednosti bi kot prispevek EU upoštevali 1,9 milijarde evrov prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij.

Po navedbah virov pri EU je cilj načrta okrepiti pomoč Ukrajini v obliki topniškega streliva, sistemov zračne obrambe in urjenja njenih vojakov, vključuje pa tudi zagotavljanje varnostnih jamstev Kijevu. Eden prvih ukrepov predvideva dobavo dveh milijonov kosov topniškega streliva, vrednega okoli pet milijard evrov.

Kot so še povedali viri, bo Kallas ministre v ponedeljek pozvala k politični podpori. Nato bodo predlog obravnavali še voditelji držav članic na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta. V primeru zadostne podpore bo nato sledilo delo na tehnični ravni, ko bodo določili podrobnosti, tudi glede prispevkov posameznih držav.

Po neuradnih informacijah trenutni različici predloga med drugim niso naklonjene Francija, Italija in Bolgarija. Za glasno nasprotnico vojaške pomoči Ukrajini sicer velja predvsem Madžarska, a bi jo lahko morda s tem, da je pobuda namenjena državam, ki želijo sodelovati, zaobšli.

EU si za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini prizadeva spričo negotovosti glede nadaljnje ameriške podpore Kijevu v njegovem boju z rusko agresijo. Predsednik ZDA Donald Trump je namreč po nedavnem sporu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ustavil vojaško pomoč Ukrajini, a jo je medtem že obnovil.

17.16 Trump pozval Putina k prizanesljivosti do ukrajinskih vojakov

Ameriški predsednik Donald Trump je danes pozval ruskega kolega Vladimirja Putina, naj obvaruje življenja "več tisoč obkoljenih ukrajinskih vojakov". Kot je še zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social, so bili četrtkovi pogovori s Putinom "dobri in produktivni".

"Včeraj smo imeli zelo dobre in produktivne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in obstaja velika možnost, da se bo ta grozna, krvava vojna končno končala," je zapisal Trump, pri čemer sprva ni bilo jasno, ali sta predsednika govorila po telefonu.

Kasneje je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt novinarjem pojasnila, da Trump v četrtek zvečer ni govoril s Putinom. Dejala je, da za danes ni predviden noben pogovor, "vendar se to seveda lahko spremeni", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Moskvi se je v četrtek zvečer s Putinom srečal odposlanec ZDA Steve Witkoff, govorila sta o predlogu ZDA za prekinitev ognja v Ukrajini, so danes potrdili v Kremlju.

Trump je na svojem družbenem omrežju danes še zapisal, da je v tem trenutku na tisoče ukrajinskih vojakov popolnoma obkoljenih z rusko vojsko in so v zelo slabem in ranljivem položaju. "Predsednika Putina sem odločno prosil, naj jim prihrani življenje. To bi bil grozljiv pokol, kakršnega ni bilo od druge svetovne vojne," je opozoril.

Ukrajina je medtem danes njegove navedbe, da so ukrajinski vojaki na fronti obkoljeni, zanikala, poroča AFP.

16.00 Države G7 podprle predlog ZDA za prekinitev ognja v Ukrajini

Zunanji ministri skupine najrazvitejših držav G7 so na srečanju v kanadskem mestu Charlevoix danes dosegli enotno stališče glede podpore predlogu ZDA za prekinitev ognja med Ukrajino in Rusijo, je sporočila gostiteljica, kanadska zunanja ministrica Melanie Joly.

"Vsi zunanji ministri skupine G7 se strinjajo s predlogom ZDA o prekinitvi ognja, ki ga podpirajo Ukrajinci, sedaj pa preučujemo ruski odziv," je dejala gostiteljica in dodala, da je sedaj na vrsti Rusija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V skupni izjavi so zapisali, da so ministri potrdili neomajno podporo Ukrajini pri branjenju njene ozemeljske integritete in posvarili Rusijo pred nadaljnjimi sankcijami, če ne sprejme predloga o prekinitvi ognja.

Kanadska zunanja ministrica je priznala, da so za njimi dolgi pogovori, a da jim je uspelo doseči enotnost skupine G7 glede različnih vprašanj, o katerih so razpravljali.

Enotnost skupine, ki jo sestavljajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA, je sicer močno omajala vrnitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo. Trump se je v zadnjem času zbližal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in vodi trgovinsko vojno proti doslej tesnim zaveznikom ZDA.

Ravno v torek je Ukrajina po pogovorih z ameriško delegacijo sprejela načrt Washingtona za 30-dnevno prekinitev ognja, ruski predsednik Putin pa je sporočil, da je načeloma pripravljen podpreti začasno premirje z Ukrajino, a da se je treba o nekaterih stvareh še pogovoriti.

Vodje diplomacij G7 so na srečanju na jugovzhodu Kanade razpravljali tudi o bližnjevzhodnem konfliktu in poslabšanju razmer v Siriji. Glede Gaze so v sklepni izjavi pozvali k trajnemu premirju in neoviranem dostopu humanitarne pomoči do enklave.

15.31 Trump: 

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so govorili z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Z ruskim predsednikom smo včeraj imeli zelo dober in produktiven pogovor. Obstaja velika možnost, da se ta grozljiva in krvava vojna končno konča," je navedel.

Govorili naj bi tudi o ukrajinskih vojakih v regiji Kursku, pri čemer naj bi ruskega voditelja pozvali, naj jim prizanese, saj naj bi jih ruska vojska obkolila. “To bi bil grozljiv pokol, kakršnega ni bilo od druge svetovne vojne,” je zapisal Trump, pri čemer sprva ni bilo jasno, ali sta predsednika govorila po telefonu.

Kasneje je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt novinarjem pojasnila, da Trump v četrtek zvečer ni govoril s Putinom. Dejala je, da za danes ni predviden noben pogovor, "vendar se to seveda lahko spremeni", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Moskvi se je v četrtek zvečer s Putinom srečal odposlanec ZDA Steve Witkoff, govorila sta o predlogu ZDA za prekinitev ognja v Ukrajini, so danes potrdili v Kremlju.

14.16 Na Finskem dosmrtni zapor za Rusa zaradi vojnih zločinov v Ukrajini

Sodišče na Finskem je danes ruskega desničarskega skrajneža obsodilo na dosmrtni zapor zaradi vojnih zločinov, storjenih v vzhodni Ukrajini leta 2014. Obtožen je bil, da je kot vodja paravojaške milice s svojimi borci sodeloval pri umoru 22 ukrajinskih vojakov. Ukrajinsko generalno tožilstvo je sodbo finskega sodišča pozdravilo.

Okrožno sodišče v Helsinkih je na podlagi dokazov danes ugotovilo, da je bil Vojislav Torden kot poveljnik neonacistične paravojške skupine Rusič vpleten v štiri različne vojne zločine proti ukrajinskim vojakom med boji v Lugansku na vzhodu Ukrajine jeseni 2014.

Danes 38-letni Torden, ki so ga na Finskem pridržali julija 2023, je bil med drugim obsojen zaradi iznakaženja ranjenega ukrajinskega vojaka. Prav tako je bil spoznan za krivega, ker je posnel in na družbenih omrežjih širil ponižujoče fotografije mrtvega vojaka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tožilstvo je v štirih točkah obtožnice trdilo, da so pripadniki skupine Rusič 5. septembra 2014 napadli konvoj dveh vozil, v katerem so bili ukrajinski vojaki. Peto točko obtožnice je sodišče zavrglo. Tožilstvu po mnenju sodišča namreč ni uspelo dokazati, da je bila za zasedo odgovorna izključno samo skupina Rusič, saj so bile na kraju dogodka navzoče tudi druge oborožene skupine.

Po poročanju finske televizije Yle je Torden na sodišču zanikal zločine, njegov odvetnik pa je napovedal pritožbo. Kot ob tem navaja televizija, je to prvi primer, v katerem je finsko sodišče nekoga obsodilo za vojne zločine v Ukrajini.

Urad ukrajinskega generalnega tožilca je pozdravil odločitev sodišča. "Ta primer pomeni ključni korak v boju proti nekaznovanosti storilcev hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava," so zapisali v izjavi, objavljeni na družbenih omrežjih.

13.15 Rusija in Ukrajina nadaljujeta medsebojne napade

Rusija je ponoči proti Ukrajini izstrelila 27 brezpilotnikov, pri čemer so jih 16 sestrelile ukrajinske sile. Iz ruskega obrambnega ministrstva pa so sporočili, da so ponoči prestregli 28 ukrajinskih dronov, od tega štiri nad Moskvo.

Ukrajinske sile so uspele ponoči sestreliti 16 brezpilotnih letalnikov, preostalih devet pa po navedbah ukrajinskih letalskih sil ni doseglo svojega cilja. Iz Harkova sicer poročajo o več ranjenih, potem ko je na odprto območje padel dron.

Ukrajina pa je ponoči izvedla napade na energetsko infrastrukturo in skladišče raket v Rusiji, je danes sporočil varnostni vir v Ukrajini. Med drugim so zadeli tarče v regiji Tambov in Saratov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah ruskih oblasti je bila tarča ukrajinskih napadov rafinerija v regiji Krasnodar. Po napadu je zagorel rezervoar z nafto, o ranjenih ali mrtvih pa zaenkrat ne poročajo.

V ruski regiji Kursk medtem ruska vojska poroča o novih napredkih, saj ji je po lastnih navedbah uspelo prevzeti nazaj nadzor še nad eno od vasi v bližini Sudže.

Ukrajinske sile so avgusta lani sprožile ofenzivo in prevzele nadzor nad deli ozemlja v ruski regiji Kursk v upanju, da bi lahko Kijev s tem izboljšal svoj položaj v morebitnih pogajanjih za končanje vojne. Ukrajina sicer zadnjih nekaj tednov izgublja nadzor nad ozemljem v regiji.

11.30 Odposlanec ZDA se je v Moskvi sestal s Putinom

Ko bo Witkoff predal predsedniku ZDA Donalu Trumpu vse informacije, bodo določili termin za pogovor med Trumpom in Putinom, je danes povedal govorec Kremlja Dmitrij Peskov.

"Obstajajo razlogi za previden optimizem," je dodal. Obe strani tudi delita razumevanje, da so nujni pogovori, je še pojasnil.

Putin je v četrtek sicer izrazil načelno podporo začasni prekinitvi ognja, kar je v torek podprla Ukrajina. A je dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki. Bil je še mnenja, da mora prekinitev sovražnosti voditi k dolgotrajnemu miru in odpravi temeljnih vzrokov krize.

8.30 Putin s savdskim kronskim princem o rešitvah za vojno v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin se je po telefonu pogovarjal s savdskim kronskim princem Mohamedom bin Salmanom, so danes sporočili iz Kremlja. Razpravljala sta predvsem o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Salman je ob tem zagotovil, da Savdska Arabija podpira vse pobude za politično rešitev konflikta v Ukrajini.

Putin je kronskemu princu povedal, da ceni posredniška prizadevanja Savdske Arabije, ki je do zdaj na temo vojne v Ukrajini gostila ločeni srečanji med ameriško in rusko ter ameriško in ukrajinsko delegacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Salman je medtem poudaril, da Savdska Arabija podpira vse pobude za politično rešitev konflikta v Ukrajini. Voditelja sta razpravljala tudi o dvostranskem sodelovanju med državama in njegovem pomenu za stabilnost svetovnega naftnega trga, je še sporočil Kremelj.

Putin in Salman sta po poročanju AFP pogovor opravila kmalu po tem, ko je ruski predsednik v četrtek dejal, da je načeloma pripravljen podpreti začasno prekinitev ognja z Ukrajino, a da obstajajo nianse, o katerih se morajo še pogovoriti z ameriškimi sogovorniki, tudi s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Ta je izjavo Putina označil za obetavno, v Ukrajini pa so do nje kritični.

Omenjeni predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo je državni sekretar ZDA Marco Rubio predstavil na srečanju v Savdski Arabiji z ukrajinsko delegacijo, ki ga je tudi sprejela.

7.50 Države G7 si na srečanju v Kanadi prizadevajo za enotno stališče glede Ukrajine

Zunanji ministri skupine najrazvitejših držav G7 na srečanju v kanadskem mestu Charlevoix, ki se je začelo v četrtek, skušajo doseči enotno stališče glede Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Enotnost skupine, ki jo sestavljajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA, je močno omajala vrnitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo. Trump se je v zadnjem času zbližal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in vodi trgovinsko vojno proti do zdaj tesnim zaveznikom ZDA, poroča STA.

Tiskovni predstavnik japonskega zunanjega ministrstva Toshihiro Kitamura je izrazil upanje, da bo skupina G7 dosegla izjavo o enotnosti glede Ukrajine. "Če tega ne bomo storili, bo to koristilo le državam, kot sta Kitajska in Rusija," je dejal.

Diplomatski vir je za agencijo AFP ocenil, da je do dogovora še daleč. "Vsi opazujejo drug drugega, vsi vztrajajo pri svojih stališčih, vendar ne prehajajo v ofenzivo," je dejal.

Ministri skupine G7 se sestajajo v času, ko si ZDA intenzivno prizadevajo za prekinitev ognja v Ukrajini. Načrt Washingtona za 30-dnevno prekinitev ognja je Ukrajina pripravljena sprejeti, ruski predsednik Putin pa je sporočil, da je načeloma pripravljen podpreti začasno premirje z Ukrajino, a da obstajajo "nianse", o katerih se je treba še pogovoriti.

Vodje diplomacij G7 so na srečanju na jugovzhodu Kanade razpravljali tudi o bližnjevzhodnem konfliktu in poslabšanju razmer v Siriji. Vse razprave so se po poročanju AFP zapletle zaradi napetosti med ZDA in preostalimi članicami skupine, zlasti zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump. Trgovinska vojna je tudi ena od tem srečanja.

Še pred začetkom zasedanja sta se v Charlevoixu v četrtek sešla kanadska ministrica Joly in ameriški državni sekretar Marco Rubio. Kanada je v zadnjih tednih tarča Trumpovih trgovinskih in diplomatskih groženj. V sredo so začele veljati 25-odstotne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija z vsega sveta, Trump pa je v torek sprva severni sosedi zagrozil s podvojitvijo carin, nato pa te načrte opustil. Večkrat je tudi dejal, da bo Kanada postala 51. ameriška zvezna država, kar so v Ottawi zmeraj odločno zavrnili.

Novice Ukrajinski tihotapec prevažal pet Kitajcev

Novice Putinova taktika: samo pod temi pogoji bi privolil v premirje