Torek, 4. 3. 2025, 6.06
1 mesec
Po prekinitvi pomoči se je odzval Zelenski: Pripravljeni smo delovati pod močnim vodstvom Trumpa

"Z mojo ekipo smo pripravljeni delati pod močnim vodstvom predsednika Trumpa, da dosežemo trajen mir," je Zelenski zapisal na omrežju X.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potem, ko so ZDA sporočile, da prekinjajo pomoč Ukrajini, dejal, da je pripravljen podpisati sporazum o rudninah in varnosti z ZDA ter delovati pod "močnim vodstvom" predsednika Donalda Trumpa. Ob tem želi od ZDA pridobiti uradne informacije o zamrznitvi pomoči Ukrajini. Prekinitev pomoči je neposredna posledica javnega prepira Trumpa s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim v petek v Beli hiši. Ukrajina je kljub Trumpovi odločitvi pripravljena sodelovati z ZDA. Medtem se v Evropi vrstijo zaskrbljeni odzivi in pozivi k ukrepanju, na drugi strani pa Rusija Trumpovo odločitev vidi kot najboljši možen prispevek h končanju vojne.
18.27 Starmer pozdravil odločitev Zelenskega
17.03 Po prekinitvi pomoči ZDA Ukrajini se je odzval Zelenski
14.55 Avstralija razmišlja o sodelovanju v mirovnih silah v Ukrajini
13.01 Številni pomisleki glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja
12.43 Rubio: Trump je edini voditelj na svetu, ki lahko konča vojno
12.02 Vance prepričan, da se bo Zelenski na koncu pogovarjal o miru
11.15 Rusija: To je najboljši možen prispevek h končanju vojne
10.03 V Evropi vlada zaskrbljenost: Nujen je premik trenutne evropske politike
9.33 Ukrajinski premier: Naredili bomo vse, da zdržimo
9.01 Ukrajina: To je katastrofa in lahko smo slutili, da prihaja
6.06 Trump prekinil vojaško pomoč Ukrajini
18.27 Starmer pozdravil odločitev Zelenskega
Britanski premier Keir Starmer je kmalu potem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naznanil, da je pripravljen podpisati sporazum o rudninah in varnosti z ZDA ter delovati pod "močnim vodstvom" predsednika, poklical Zelenskega in pozdravil njegovo zavezanost k doseganju miru. Voditelja sta se dogovorila, da bosta v prihodnjih dneh ostala v tesnem stiku.
I spoke with UK Prime Minister @Keir_Starmer. We discussed the current developments and exchanged views on the next steps.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) March 4, 2025
We are coordinating our positions and doing everything to achieve guaranteed peace as soon as possible and bring an end to this war.
Peace is needed for… pic.twitter.com/Cv6SOykPi7
17.03 Po prekinitvi pomoči ZDA Ukrajini se je odzval Zelenski
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potem, ko so ZDA sporočile, da prekinjajo pomoč Ukrajini, dejal, da je pripravljen podpisati sporazum o rudninah in varnosti z ZDA ter delovati pod "močnim vodstvom" predsednika Donalda Trumpa.
I would like to reiterate Ukraine’s commitment to peace.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) March 4, 2025
None of us wants an endless war. Ukraine is ready to come to the negotiating table as soon as possible to bring lasting peace closer. Nobody wants peace more than Ukrainians. My team and I stand ready to work under…
Dodal je, da njegovo srečanje s predsednikom Donaldom Trumpom "ni šlo po načrtih", hkrati pa je Trumpa pohvalil, ker je ukrajinski vojski zagotovil rakete Javelin.
"Rad bi ponovil zavezanost Ukrajine miru. Nihče od nas si ne želi neskončne vojne. Ukrajina je pripravljena čim prej sesti za pogajalsko mizo za približevanje trajnega miru. Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajinci. Z mojo ekipo smo pripravljeni delati pod močnim vodstvom predsednika Trumpa, da dosežemo trajen mir," je Zelenski zapisal na omrežju X.
"Resnično cenimo, kar je Amerika naredila, da bi pomagala Ukrajini ohraniti suverenost in neodvisnost. Spomnimo se trenutka, ko je predsednik Trump Ukrajini dal rakete Javelin. Hvaležni smo za to," je dodal.
"Naše petkovo srečanje v Washingtonu, v Beli hiši, ni potekalo po načrtih. Žal nam je, da se je to zgodilo. Čas je, da se stvari uredijo. Želimo si, da bi bila prihodnje sodelovanje in komunikacija konstruktivna," je še dodal Zelenski.
Kar zadeva sporazum o rudninah in varnosti, ga je Ukrajina pripravljena podpisati kadarkoli in v katerikoli obliki. "Ta sporazum vidimo kot korak k večji varnosti in trdnim varnostnim jamstvom in iskreno upam, da bo deloval učinkovito," je dejal.
Zelenski je tudi pojasnil, da bi prve faze sporazuma lahko vključevale izpustitev zapornikov in prepoved raket in dronov dolgega dosega, ki se uporabljajo za napad na energetsko in civilno infrastrukturo. Tovrstne ukrepe bi Ukrajina upoštevala, če bi jih tudi Rusija, je dejal Zelenski.
Zelenski je kasneje sporočil, da je ukrajinskim uradnikom naročil, naj od kolegov v ZDA pridobijo uradne informacije o zamrznitvi ameriške pomoči.
"Obrambnemu ministru, vodjem naših obveščevalnih služb in diplomatom sem naročil, naj stopijo v stik s svojimi kolegi v ZDA in pridobijo uradne informacije," je povedal v svojem večernem nagovoru sodržavljanom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
14.55 Avstralija razmišlja o sodelovanju v mirovnih silah v Ukrajini
Po Veliki Britaniji in Franciji je danes tudi Avstralija nakazala pripravljenost, da v primeru premirja med Moskvo in Kijevom v Ukrajino pošlje mirovne sile. Kot je dejal avstralski premier Anthony Albanese, je vlada pripravljena razmisliti o pošiljanju vojakov v morebitno mirovno misijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Albanese je poudaril, da Avstralija ni bila zaprošena, naj pošlje vojake, vendar bo o takšni prošnji razmislila, če jo bo prejela. "V nacionalnem interesu Avstralije je, da se postavi na stran Ukrajine, in to počne naša vlada," je poudaril.
"Želimo mir v Ukrajini, želimo pa tudi zagotoviti, da nezakonita, nemoralna dejanja Rusije ne bodo nagrajena – in da tudi (ruski predsednik) Vladimir Putin in njegovi imperialistični načrti ne bodo nagrajeni ali spodbujani," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Albanese.
13.01 Številni pomisleki glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja
Francoski minister za gospodarstvo Eric Lombard je danes sporočil, da Francija nasprotuje uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje evropske vojaške porabe v podporo Ukrajini.
"Stališče Francije je, da ta ruska sredstva (...) pripadajo predvsem ruski centralni banki," je dejal Lombard za francoski radio France Info.
Dodal je, da sredstva za evropsko financiranje vojaške pomoči Ukrajini ne morejo izhajati iz "zaseženega premoženja", saj bi bilo to "v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, ki sta jih podpisali Francija in Evropa".
Tudi francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je danes za televizijo France 2 opozoril, da bi zaseg tega premoženja lahko ustvaril "gospodarski precedens" in povzročil previdnost pri vlagateljih.
Zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je v ponedeljek v parlamentu dejal, da bi zaplemba teh sredstev predstavljala preveliko finančno tveganje za evroobmočje in za Evropsko centralno banko, kar bi oslabilo države članice EU v času, ko morajo biti čim močnejše, da podprejo Ukrajino proti ruski agresiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predlog o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja sproža v Evropi številne pomisleke, pri čemer Velika Britanija že dolgo podpira ta ukrep, medtem ko je Francija veliko bolj zadržana.
Več kot 200 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, bi pomagalo zapolniti ogromno vrzel v obrambnih proračunih v času, ko si Evropa prizadeva okrepiti svojo vlogo pri obrambi Ukrajine.
12.43 Rubio: Trump je edini voditelj na svetu, ki lahko konča vojno
Državni sekretar ZDA Marco Rubio je medtem po odločitvi ZDA o prekinitvi pomoči dejal, da je Trump edini voditelj na svetu, ki ima možnost, da trajno konča vojno v Ukrajini. "Ruse želimo spraviti za pogajalsko mizo. Želimo raziskati, ali je mir sploh mogoč," je dodal.
Še pred napovedjo o ukinitvi pomoči Ukrajini je v ponedeljek ukrajinski parlament prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir opisal kot odločilna za končanje tri leta trajajoče vojne v Ukrajini.
12.02 Vance prepričan, da se bo Zelenski na koncu pogovarjal o miru
Podpredsednik ZDA JD Vance je v ponedeljek dejal, da je prepričan, da se bo Zelenski na koncu pogovarjal o miru. Ponovil je, da Zelenski na nedavnem srečanju s Trumpom ni bil spoštljiv in da je pokazal nepripravljenost sodelovati v mirovnem procesu.
"Mislim, da Zelenski še ni bil tam, in mislim, da zdaj še vedno ni tam. Vendar menim, da bo sčasoma prišel do tega cilja. Moral bo," je v pogovoru za Fox News, ki je bil posnet, še preden je Bela hiša sporočila, da Trump prekinja vojaško pomoč Ukrajini, povedal JD Vance.
JD Vance je bil kritičen do evropskih držav, ki podpirajo Ukrajino.
Prav tako je ponovil, da so vrata v Belo hišo Zelenskemu odprta, "dokler se je pripravljen resno pogovarjati o miru". "Ne moreš priti v Ovalno pisarno ali kamorkoli drugam in zavrniti razprave o podrobnostih mirovnega sporazuma," je nadaljeval in opozoril, da bosta morala tako Kijev kot Kremelj v mirovnih pogovorih popustiti.
"Ko se bo ta drža spremenila, kot je dejal predsednik Trump, ko se bodo pripravljeni pogovarjati o miru, mislim, da bo predsednik Trump prvi, ki bo dvignil telefon," je dodal.
Kritičen je bil tudi do evropskih držav, ki podpirajo Ukrajino, in jih pozval, naj bodo realistične, češ da vojna ne more trajati večno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vance je še dejal, da ima Trump odlične odnose s številnimi evropskimi zavezniki, vendar da ti o vojni v Ukrajini v javnosti in zasebno govorijo različne stvari, poroča britanski BBC.
"Iskreno mi je vseeno, kaj Evropejci govorijo v javnosti, pomembno mi je, kaj govorijo zasebno. In predsedniku Zelenskemu bi morali povedati, da to ne more trajati večno – prelivanje krvi, pobijanje, gospodarsko opustošenje, zaradi česar so vsi v slabšem položaju," je dodal.
11.15 Rusija: To je najboljši možen prispevek h končanju vojne
Moskva prekinitev ameriške pomoči vidi kot najboljši možen prispevek h končanju vojne. "Če ZDA ustavijo vojaško pomoč, bi bil to najboljši prispevek k miru," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da gre za "rešitev, ki bi resnično lahko spodbudila Kijev k mirovnemu procesu".
Poudaril je, da so bile ZDA od začetka vojne, ki jo je februarja 2022 z ofenzivo na Ukrajino sprožila Rusija, največja dobaviteljica vojaške opreme Kijevu. "Videli bomo, kako se bodo odvijale razmere na terenu," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Televizija MSNBC je na podlagi neimenovanih virov poročala, da se je Trumpova vlada poleg prekinitve vojaške pomoči Ukrajini obenem odločila za olajšanje sankcij proti Rusiji, česar še ni naznanila.
Ista televizija in drugi mediji prav tako poročajo, da je obrambni minister ZDA Pete Hegseth ukazal prekinitev ofenzivnih kibernetskih operacij proti Rusiji, pravosodna ministrica Pam Bondi pa je razpustila posebno delovno skupino FBI za boj proti tujim kampanjam vplivanja, kot je bilo med drugim rusko vpletanje v ameriške volitve leta 2016. Medtem v Pentagonu zanikajo zaustavitev kibernetskih operacij proti Rusiji.
10.03 V Evropi vlada zaskrbljenost: Nujen je premik trenutne evropske politike
V Evropi se vrstijo zaskrbljeni odzivi na ameriško prekinitev pomoči Ukrajini, ki jih spremljajo pozivi k ukrepanju. Po mnenju češkega premierja Petra Fiale odločitev ZDA kaže na nujen premik v evropski politiki. Estonija poziva k okrepitvi pomoči za Kijev, v Londonu pa poudarjajo zavezanost doseganju miru.
Ameriška prekinitev pomoči Ukrajine je po mnenju Poljske "pomembna odločitev in situacija je zelo resna". Kot je za novinarje poudaril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Pawel Wronski, so jo ZDA sprejele brez obvestila ali posvetovanja z zvezo Nato.
Češki premier Fiala meni, da je odločitev razkrila "nujen temeljni premik trenutne evropske politike". Evropa mora okrepiti gospodarske in vojaške zmogljivosti in v celoti prevzeti odgovornost za svojo varnost, je zapisal na omrežju X. To po njegovih besedah vključuje več izdatkov za obrambo in več pomoči za Ukrajino.
"Obdobja, ko smo se lahko zanašali na druge, da bodo za nas reševali mednarodne izzive, je konec. Sedaj je čas, da se Evropa odločno premakne od besed k dejanjem," je dodal.
Da mora Evropa okrepiti pomoč za Ukrajino, da bi se ta lahko še naprej borila za pravičen in trajen mir, je menil tudi estonski zunanji minister Margus Tsahkna.
Estonska vlada se je po njegovih besedah že odločila letos povečati svojo pomoč za 25 odstotkov in Ukrajini dostaviti deset tisoč topniških granat. Možnost za dodatne vire vidi tudi v uporabi ruskega zamrznjenega premoženja v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na Evropski komisiji medtem niso želeli komentirati odločitve predsednika ZDA, da ustavi vojaško pomoč Kijevu. So pa poudarili, da bo EU še naprej neomajno podpirala Ukrajino v njenem boju z rusko agresijo. Na vprašanje, ali je unija pripravljena nadomestiti ameriško pomoč, niso odgovorili.
Ob tem so spomnili tudi na načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki ga je danes predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen in ga bodo v četrtek obravnavali voditelji držav članic. Načrt, ki med drugim vključuje nov finančni instrument EU za naložbe v obrambo, je namenjen okrepitvi obrambnih zmogljivosti članic in s tem tudi pomoči Ukrajini, so pojasnili v Bruslju.
Britanski premier Keir Starmer je medtem tudi po ameriški odločitvi osredotočen na zagotovitev miru, je dejala njegova namestnica Angela Rayner. "Naznanila ga ne bodo spravila s tira," je dejala glede prekinitve pomoči ZDA.
9.33 Ukrajinski premier: Naredili bomo vse, da zdržimo
Ukrajina je kljub Trumpovi odločitvi pripravljena sodelovati z ZDA. Po besedah ukrajinskega premierja Denisa Šmihala bodo naredili vse, kar je treba, da se zoperstavi ruski invaziji.
"Naredili bomo vse, da zdržimo," je na novinarski konferenci v Kijevu povedal Šmihal. Zatrdil je, da je Ukrajina popolnoma odločena, da bo še naprej sodelovala z Washingtonom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Naredili bomo vse, da zdržimo," je dejal Šmihal.
Šmihal je še dejal, da so ZDA "pomemben partner in to moramo ohraniti". Ameriška vojaška pomoč je po njegovem "kritičnega pomena" in je doslej rešila na tisoče ukrajinskih življenj, poroča britanski BBC.
V luči posledic prekinitve ameriške vojaške pomoči je Šmihal ocenil, da bi bilo lahko eno najbolj kritičnih področij dobava streliva in sistemov zračne obrambe patriot. Poudaril je tudi, da je pridobitev ameriških varnostnih jamstev "eksistencialnega pomena" ne samo za Ukrajino, ampak tudi za Evropo. Ukrajinski premier je prepričan, da je treba doseči mirovni sporazum, a da mora biti to "pod pogoji Ukrajine (...) kot žrtve" in da mora obstajati tudi "kazen za Rusijo".
Kijev je tudi kadarkoli pripravljen podpisati načrtovani dogovor o dostopu ZDA do ukrajinskih naravnih virov. "To sodelovanje z ZDA smo pripravljeni začeti kadarkoli s podpisom takega sporazuma," je pojasnil Šmihal.
9.01 Ukrajina: To je katastrofa in lahko smo slutili, da prihaja
Oleksandr Merežko, ukrajinski poslanec iz stranke predsednika Zelenskega, je dejal, da ga je novica "pretresla". "Kar se dogaja, je neverjetno. Niti v najhujših nočnih morah si nisem mogel predstavljati, da bi lahko Trump ustavil vojaško pomoč Ukrajini v času, ko jo najbolj potrebujemo," je Merežko povedal v pogovoru za BBC Newsday.
Merežko meni, da skuša ameriški predsednik Trump potisniti Ukrajino in Evropo na stran, da bi dosegel dogovor z Rusijo. "Mislim, da bi moral gospod Trump resno razmisliti o tem, kako si ga bodo zapomnili v zgodovini. Zame je to dan, ki se bo v zgodovino zapisal kot sramoten," je sklenil.
"To je katastrofa in lahko smo slutili, da prihaja," pa pravi poslanec Oleksi Honcharenko. Ob tem dodaja, da "ni še vse izgubljeno" in da se mora Ukrajina "boriti za mir, ne za kapitulacijo", njegove besede povzema BBC. Poslanec Volodimir Ariev je potezo označil za zelo boleč udarec ukrajinski obrambi.
"Roosevelt in Churchill se obračata v grobovih. Amerika se je postavila na stran svetovnega zla," je napisal aktivist in bloger Jurij Kasjanov. "Hvala Amerika! Znoreli ste," pa je zapisal bloger Leonid Shvets.
Nekdanji ukrajinski obrambni minister Volodimir Harvilov je sicer prepričan, da lahko Evropa nadomesti vojaško pomoč ZDA."Evropa bo sposobna podpirati Ukrajino," je Harvilov povedal za Radio 4. Dodal je, da je Ukrajina hvaležna ZDA za pomoč, ki jim jo je nudila med letoma 2022 in 2024, komunikacija s Trumpovo administracijo pa se bo po njegovih besedah nadaljevala na vseh ravneh.
6.06 Trump prekinil vojaško pomoč Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prišel v Washington, da podpiše sporazum o skupnem izkoriščanju ukrajinskih redkih zemelj in rudnin, izjava za medije v Ovalni pisarni Bele hiše pa se je sprevrgla v javni prepir okrog varnostnih jamstev.
Zelenski je skušal razložiti, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ne gre zaupati na besedo, Trump je vztrajal, da bo Putin držal besedo, ker ga spoštuje.
Neimenovan uradnik Bele hiše je novinarjem povedal, da ZDA prekinjajo pomoč Ukrajini.
Podpisa sporazuma o izkoriščanju naravnih bogastev Ukrajine potem ni bilo, ker je Trump Zelenskega odslovil. V ponedeljek je Trump, ki skupaj s svojimi političnimi privrženci in sodelavci od Zelenskega zahteva opravičilo, dejal, da takšnega odnosa ne bo več dolgo prenašal.
Dodal je, da Zelenski ne bo dolgo na položaju brez premirja z Rusijo, vendar o morebitni prekinitvi pomoči še ni razmišljal.
Zvečer so neimenovani uradniki Bele hiše novinarjem povedali, da je pomoč prekinjena, ker preverjajo, ali lahko še vedno prispeva k rešitvi. "Predsednik je bil jasen, da se osredotoča na mir. Naši partnerji morajo biti zavezani istemu cilju," je za AFP povedal neimenovan uradnik Bele hiše.
Gre za pomoč, ki jo je kongres že odobril, šlo pa naj bi za pritisk na Zelenskega, naj privoli v pogajanja z Rusijo, poroča CNN.
Zamrznjena je tudi vojaška pomoč, ki je bila v tranzitu proti Ukrajini, poroča CNN, ameriški vojaški analitiki pa opozarjajo, da to koristi le Rusiji, ki bo najverjetneje okrepila ofenzivo.