Sreda, 23. 4. 2025, 17.00
4 ure, 34 minut
Trump kritičen do izjav Zelenskega o ukrajinski suverenosti nad Krimom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,11
"Nima se kaj hvaliti! Položaj Ukrajine je porazen - lahko ima mir ali pa se bo borila še tri leta, preden bo izgubila celotno državo," je še zapisal Trump in zatrdil, da z Rusijo nima nič, ampak želi le končati umiranje "brez razloga".
Ameriški predsednik Donald Trump je danes v objavi na svojem družbenem mediju Truth Social kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je v prispevku za Wall Street Journal zatrdil, da Ukrajina ne bo priznala ruske zasedbe polotoka Krim. Pripomnil je, da takšne izjave otežujejo dogovor o koncu vojne.
19.30 Trump kritičen do izjav Zelenskega o ukrajinski suverenosti nad Krimom
16.45 Zelenski poziva k takojšnji prekinitvi ognja, ZDA grozijo z umikom
10.50 London v senci domnevnega predloga ZDA o zamrznitvi konflikta gosti pogovore o Ukrajini
8.22 Ruske sile napadle več krajev v Ukrajini
19.30 Trump kritičen do izjav Zelenskega o ukrajinski suverenosti nad Krimom
"Krim je bil izgubljen pred leti pod nadzorom predsednika (ZDA) Baracka Husseina Obame in sploh ni predmet pogovorov. Zelenskega nihče ne prosi naj prizna Krim kot rusko ozemlje, ampak če želi Krim, zakaj se niso zanj borili pred 11 leti, ko so ga predali Rusiji brez izstreljenega naboja?" je objavil Trump in ukrajinskega predsednika obtožil vnetljivih izjav.
"Nima se kaj hvaliti! Položaj Ukrajine je porazen - lahko ima mir ali pa se bo borila še tri leta, preden bo izgubila celotno državo," je še zapisal Trump in zatrdil, da z Rusijo nima nič, ampak želi le končati umiranje "brez razloga".
Ponovil je, da vojne, ki se je začela 2022 z ruskim napadom na Ukrajino sploh ne bi bilo, če bi bil on predsednik ZDA. Trump je lani nenehno ponavljal, da bo vojno končal še preden bo začel drugi mandat, sedaj pa pravi, da se je le slikovito izražal.
16.45 Zelenski poziva k takojšnji prekinitvi ognja, ZDA grozijo z umikom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes na družbenih omrežjih pozval k takojšnjem, celovitem in brezpogojnem premirju. Glede pogovorov v Londonu o Ukrajini, pa je dejal, da je hvaležen vsem, ki skušajo doseči osrednji cilj končanje pobijanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ukrajina je že večkrat povedala, da ne izključuje nobenega formata (pogovorov), ki bi lahko privedli do prekinitve ognja in na koncu do resničnega miru. Prva naloga je ustaviti ubijanje. Hvaležen sem vsem, ki so osredotočeni na ta cilj in nam pomagajo pri prizadevanjih za končanje vojne," je sporočil Zelenski glede pogovorov v Londonu, ki se jih udeležuje tudi ukrajinska delegacija.
Glavni svetovalec Zelenskega Andrij Jermak je po srečanju sporočil, da je Ukrajina zavezana mirovnim naporom ZDA in da so hvaležni za vso podporo v smeri tega, da se vojna čim prej konča.
V središču današnjih pogovorov je bilo, da se razjasni, kaj vse je Kijev pripravljen sprejeti glede na ameriški predlog. Pri tem so trije diplomati po poročanju tiskovne agencije Reuters opozorili, da predlog zahteva več pripravljenosti za kompromise tako s strani Ukrajine kot Rusije.
Srečanje v Londonu je sicer potekalo v senci medijskih poročil o ameriškem predlogu za konec vojne, ki od Ukrajine zahteva, da se odreče zasedenim območjem. Dodatno je poročanja medijev podkrepil podpredsednik ZDA JD Vance, ki je danes ob robu obiska v Indiji zagrozil, da se bodo ZDA umaknile, če Rusija in Ukrajina ne bosta sklenili mirovnega dogovora.
Ameriški mediji so poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump pripravljen priznati zaseden polotok Krim kot rusko ozemlje, Vance pa je danes dejal, da bi bila zamenjava zemljišč bistvenega pomena za vsak dogovor. "To pomeni, da se bodo morali tako Ukrajinci kot Rusi odpovedati nekaterim ozemljem, ki so trenutno v njihovi lasti," je dodal.
Ameriški mediji so poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump pripravljen priznati zaseden polotok Krim kot rusko ozemlje, Vance pa je danes dejal, da bi bila zamenjava zemljišč bistvenega pomena za vsak dogovor. "To pomeni, da se bodo morali tako Ukrajinci kot Rusi odpovedati nekaterim ozemljem, ki so trenutno v njihovi lasti," je dodal.
Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona so za AFP sporočili, da bi moral po mnenju evropskih držav vsak mirovni sporazum za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo upoštevati ozemeljsko celovitost te proevropske države in njene evropske ambicije.
Podporo Ukrajini so izrazili tudi v Londonu. "Na koncu se mora Ukrajina odločiti o svoji prihodnosti. Nikoli ne bomo Ukrajini obrnili hrbta," je dejal tiskovni predstavnik britanskega premierja Keira Starmerja.
Ruski predsednik Putin je po poročanju britanskega časnika Financial Times v začetku meseca v Sankt Peterburgu zamrznitev fronte v Ukrajini ponudil ameriškemu odposlancu Stevu Witkoffu. Rusija bi si s tem zagotovila nadaljnji nadzor nad zasedenimi ozemlji in kopensko povezavo s Krimom. Obenem bi se odrekla ideji o popolnem nadzoru nad regijami Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, ki si jih je leta 2022 v celoti priključila, čeprav jih le delno okupira.
Mirovni dogovor, ki je zelo ugoden za Rusijo; z umikom iz pogajanja v primeru propadlega dogovora grozi tudi zunanji minister ZDA
London danes gosti novo mednarodno srečanje o Ukrajini. Pogovori na nižji ravni potekajo v senci medijskih poročil o ameriškem predlogu za konec vojne, ki od Ukrajine zahteva, da se odreče vsem zasedenim območjem. Zamrznitvi konflikta naj bi bil naklonjen ruski predsednik Vladimir Putin.
Srečanje na Otoku bi moral gostiti britanski zunanji minister David Lammy, a so iz Londona danes zadnji trenutek sporočili, da bodo ministrsko srečanje prestavili na drug datum. Pogovori bodo kljub temu potekali na nižji ravni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz napovedi današnjega dogodka je bilo sicer že pred tem jasno, da ne bo na tako visoki ravni kot tisti pred enim tednom v Parizu. Tam je denimo v imenu ZDA govoril zunanji minister Marco Rubio, ki je v torek odpovedal udeležbo na srečanju v Londonu.
Rubio je po sestanku v francoski prestolnici zagrozil, da bi se ZDA lahko umaknile iz posredovanja za končanje vojne v Ukrajini, če ne bo napredka.
8.22 Ruske sile napadle več krajev v Ukrajini
Po navedbah vojaškega guvernerja Dnipropetrovska Sergija Lisaka je ruski dron v Marhancu na vzhodu Ukrajine zadel avtobus z delavci in pri tem ubil devet ljudi. Ranjenih jih je še 30.
K 8:50 devět mrtvých a 30 zraněných po ruském útoku na autobus u Marhance v Dnipropetrovské oblasti. Zveřejnil Dnepr operativnyj. pic.twitter.com/1yyxf87c6S
— Martin Dorazín (@mdorazin) April 23, 2025
O napadih z droni in več ranjenih danes poročajo tudi iz Odese, Harkova in Poltave.
Vojna v Ukrajini se po 30-urnem velikonočnem premirju, ki je ob koncu tedna prineslo le delno ustavitev spopadov, nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo.
Kremelj je v torek posvaril pred hitenjem pri iskanju rešitve konflikta.
Odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff bo predvidoma ta teden znova obiskal Rusijo. To bo Witkoffov četrti obisk Moskve od vrnitve Trumpa v Belo hišo.
Trump si od začetka drugega mandata konec januarja prizadeva za končanje vojne v Ukrajini, a njegova prizadevanja za zdaj niso prinesla bistvenega napredka. Kljub temu je pred kratkim izrazil upanje, da bosta Rusija in Ukrajina še ta teden sklenili dogovor.
