Torek, 4. 2. 2025, 11.01
2 uri, 6 minut
Trumpove carine so svetovne borze zavile v rdeče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
V Evropi se je v ponedeljek sredi trgovalnega dneva nemški borzni indeks DAX znižal za 1,8 odstotka, francoski CAC za 1,9 odstotka, britanski FTSE 100 za 1,5 odstotka. Indeks Euro Stoxx 50, ki ga sestavljajo največja evropska podjetja, je upadel za 1,6 odstotka.
Jasno postaja, kaj grožnje ameriškega predsednika s carinami, s katerimi v zadnjih mesecih ni skoparil, prinašajo razpoloženju na svetovnih borzah. Ekonomisti so si na splošno enotni, da bodo carine upočasnile svetovno rast in dvignile cene. Neposredni učinek pričakovanj je, da so delnice ameriških podjetij na najnižji ravni, odkar je vajeti prevzel Trump. Padcem se niso izognili niti drugi svetovni finančni trgi, potem ko je uvedel carine na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske ter z njimi požugal tudi Evropski uniji, poročajo tuji mediji.
Referenčni indeks S&P 500 je v ponedeljek ob začetku trgovanja upadel za 1,7 odstotka, s čimer je sledil velikim dnevnim izgubam na nizu azijskih in evropskih borz, ki so bile posledica strahu pred gospodarsko škodljivo trgovinsko vojno.
Trump je nato carine za uvoz iz Mehike za en mesec zamaknil, potem ko mu je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum zatrdila, da bo na svojo mejo z ZDA poslala deset tisoč pripadnikov nacionalne garde, ki bodo pomagali zajeziti tok prepovedanih drog, zlasti fentanila. Eden od Trumpovih izgovorov za carine je prav tihotapljenje fentanila, hudo nevarne droge, ki v ZDA vzame okoli 67 tisoč življenj, najpogosteje zaradi predoziranja. Mehiška stran od ZDA v zameno zahteva preprečevanje trgovine z visokozmogljivim orožjem. Enomesečni moratorij nameravata državi izkoristiti za nadaljnja pogajanja.
Trump je s carinami zagrozil tudi Evropski uniji z očitkom, da ne kupuje dovolj ameriških izdelkov. Razmišlja pa, da bi iz carinskih obremenitev izvzel Veliko Britanijo.
Kaj prinašajo carine?
Ekonomisti menijo, da bodo napovedane 25-odstotne carine za Kanado in Mehiko ter 10-odstotne carine za Kitajsko upočasnile svetovno rast in zvišale cene za Američane.
Posledica carin bodo višje cene živil, elektronike in vseh vrst drugih artiklov za ameriška gospodinjstva, kar bo povzročilo pritisk na zvišanje stopnje inflacije v ZDA, ki se od svojega vrhunca pred skoraj tremi leti sicer umirja.
Trdovratno visoka ali pospešena inflacija bi lahko preprečila znižanje obrestnih mer, kar je urad za zvezne rezerve začel izvajati septembra, da bi spodbudili domače gospodarstvo. "Zaustavitev nadaljnjega nižanja obrestnih mer je ravno nasprotno od tega, kar želijo delniški vlagatelji", je dejal Russ Mould, direktor investicij pri naložbeni platformi AJ Bell.
Borze v poplavi rdeče barve
Odziv finančnih trgov zaradi strahu pred trgovinsko vojno je bil v ponedeljek precej buren. Delnice v Tokiu so dan končale s skoraj triodstotnim padcem, južnokorejski Kospi je upadel za več kot 2,5 odstotka, avstralska referenčna vrednost pa se je znižala za 1,8 odstotka. Trgi celinske Kitajske so bili zaradi novoletnih praznikov zaprti.
V Evropi se je sredi trgovalnega dneva nemški borzni indeks DAX znižal za 1,8 odstotka, francoski CAC za 1,9 odstotka, britanski FTSE 100 pa za 1,5 odstotka. Indeks Euro Stoxx 50, ki ga sestavljajo največja evropska podjetja, je upadel za 1,6 odstotka.
Tako Kanada kot Kitajska sta napovedali pravne postopke pri mednarodnih organih, s katerimi bosta izpodbijali napovedane carine.
Na udaru tudi industrija vozil in polprevodnikov
Carine bi močno obremenile tudi proizvajalce avtomobilov iz Kanade in Mehike oziroma regionalno dobavno verigo, v kateri lahko deli večkrat prestopijo meje pred končno montažo. Kot odgovor so delnice Forda in General Motorsa izgubile od štiri do pet odstotkov vrednosti. Vrednost Teslinih delnic je padla za več kot pet odstotkov, japonska Toyota in Nissan sta v trgovanju upadla za približno pet odstotkov, Honda pa za skoraj sedem odstotkov.
Delnice Volkswagna, Porscheja, Stellantisa in Daimler Trucka so se v času ponedeljkovega evropskega borznega trgovanja znižale za približno od pet do šest odstotkov, BMW pa za približno štiri odstotke.
Delnice podjetja Nvidia za proizvodnjo čipov v Silicijevi dolini, ki se je prejšnji teden že spopadalo z razprodajo, povezano z razvojem kitajskega podjetja za umetno inteligenco DeepSeek, so padle za 2,8 odstotka. Tudi vrednost drugih velikih ameriških tehnoloških podjetij je upadla, pri čemer je vrednost Applovih delnic izgubila več kot tri odstotke.
Polprevodniški velikan Taiwan Semiconductor Manufacturing Company je v ponedeljkovem trgovanju izgubil več kot pet odstotkov vrednosti.
Po Trumpovi izvolitvi so številni analitiki in vlagatelji njegove agresivne grožnje videli kot hujskaštvo, ki naj bi spodbudilo pogajanja z globalnimi sogovorniki. Zdaj trdi, da so carine potrebne za omejitev priseljevanja in trgovine z mamili ter za spodbujanje domače industrije.
Strah pred trgovinsko vojno
Borznim trgovcem v zadnjih dneh nikakor ni lahko, saj se trudijo prilagajati nepredvidljivim Trumpovim potezam. Po izvolitvi so namreč številni analitiki in vlagatelji njegove agresivne grožnje videli kot hujskaštvo, ki naj bi spodbudilo pogajanja z globalnimi sogovorniki.
"Vlagatelji so vznemirjeni zaradi možnosti, da bi izbruhnila popolna trgovinska vojna," je po poročanju BBC dejala Susannah Streeter, vodja oddelka za denar in trge pri investicijskem podjetju Hargreaves Lansdown.
Glavna naložbena strateginja pri investicijski banki Saxo Charu Chanana opozarja, da bi lahko bile carine kratkoročno koristne za ameriško gospodarstvo, dolgoročno pa predstavljajo velika tveganja. "Ponavljajoča se uporaba carin bo spodbudila druge države, da zmanjšajo odvisnost od ZDA, kar bi lahko oslabilo globalno vlogo dolarja," je dodala.
