Ponedeljek, 28. 8. 2023, 7.24
1 leto, 3 mesece
551. DAN VOJNE V UKRAJINI
Zelenski: Kljub vojni bi to lahko izvedli prihodnje leto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,82
Po mnenju opazovalcev se Zelenskemu obeta zmaga na predsedniških volitvah, njegovi stranki Služabnik naroda pa verjetno ne bi uspelo dobiti večine na parlamentarnih volitvah, saj jo pretresa vrsta škandalov. V parlamentu je stranka že odvisna od podpore poslancev iz drugih strank.
Volitve v Ukrajini bi lahko kljub vojni potekale naslednje leto, je v nedeljo objavljenem intervjuju izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Za njihovo izvedbo bi bila potrebna sprememba zakonodaje, saj volitve v času vojnega stanja niso dovoljene, in finančna pomoč ukrajinskih zaveznic, je dodal.
16.50 Volitve v Ukrajini bi lahko kljub vojni potekale naslednje leto
14.35 Poljska in baltske države od Belorusije zahtevajo izgon Wagnerja
10.20 Po ruskem napadu v osrednji Ukrajini najmanj dva mrtva
9.42 V Rusiji aretirali moškega, osumljenega vohunjenja za ZDA
9.32 Ukrajinci: Osvobodili smo vas Robotine
7.29 Ukrajinska vojska: Rusi so na vzhodu zbrali sto tisoč vojakov. Povečujejo število napadov.
7.25 Rusija nad Brjanskom sestrelila drona
16.50 Volitve v Ukrajini bi lahko kljub vojni potekale naslednje leto
"V skladu z veljavno zakonodajo je prepovedano izvesti volitve v času vojnega stanja," je dejal v intervjuju, ki ga je v nedeljo objavil njegov urad. Poleg spremembe zakonodaje je kot pogoj za pravočasno izvedbo volitev izpostavil tudi finančno pomoč ZDA in EU.
"Volitev ne bom izvedel na kredit, prav tako ne bom prerazporedil sredstev za obrambo," je opozoril. Dodal je, da volitve v času miru stanejo okoli 135 milijonov dolarjev, ni pa prepričan, koliko bi stale v času vojne, poroča nemški portal Deutsche Welle.
Velik izziv za izvedbo legitimnih volitev bi bil tudi, kako omogočiti glasovanje sedmim milijonom ukrajinskih beguncev in vojakom na fronti. "Danes branijo demokracijo in ne dati jim te priložnosti zaradi vojne ne bi bilo pošteno," je poudaril.
Vojna v Ukrajini divja že več kot 18 mesecev. Izvedba parlamentarnih volitev 29. oktobra, kot je bilo prvotno načrtovano, ne bo mogoča, saj je vojno stanje v veljavi do sredine novembra. Podobna usoda bi lahko grozila tudi predsedniškim volitvam, predvidenim za 31. marec 2024.
14.35 Poljska in baltske države od Belorusije zahtevajo izgon Wagnerja
Poljska in baltske države so danes od Belorusije zahtevale, naj izžene pripadnike ruske najemniške vojske Wagner s svojega ozemlja, je danes sporočil poljski notranji minister Mariusz Kaminski in opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja navzočnost Wagnerja. Države so Minsk pozvale tudi, naj nezakonite priseljence vrne v njihove matične države.
"Režim beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka smo pozvali, naj nemudoma izžene skupino Wagner iz Belorusije," je po srečanju s kolegi iz Litve, Latvije in Estonije dejal Kaminski.
"Morajo zapustiti našo regijo. Bojimo se incidentov, tudi oboroženih incidentov, v katere bi bili vključeni ti plačanci," je nadaljeval. Opozoril je, da je v Belorusiji nameščenih več tisoč wagnerjevcev, med katerimi so tudi kriminalci, izpuščeni iz ruskih zaporov. "To je velika skupina, ki je sposobna vsega," je dodal.
Prav tako je beloruske oblasti opozoril, da bodo "v primeru kritičnega incidenta na meji z Belorusijo zaprti vsi mejni prehodi, ki so še vedno odprti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pripadniki skupine Wagner so se lahko v Belorusijo preselili v okviru dogovora, doseženega ob posredovanju Lukašenka, s katerim je bil končan njihov poskus upora konec junija. Od takrat številni wagnerjevci prihajajo v Belorusijo, natančneje v oporišče, ki stoji nekaj manj kot sto kilometrov jugovzhodno od prestolnice Minsk. Tam naj bi usposabljali beloruske vojake.
Poljska in baltske države že dlje časa opozarjajo na nevarnost provokacij iz Belorusije in potencialno nevarnost, ki jo predstavlja tamkajšnja navzočnost Wagnerja. Poljska se je v začetku meseca odločila, da ob meji z Belorusijo namesti deset tisoč vojakov. Litva je 18. avgusta zaprla dva od skupno šestih mejnih prehodov z Belorusijo.
Belorusijo so k izgonu skupine Wagner pozvali dan po tem, ko je ruski preiskovalni odbor uradno potrdil smrt vodje Wagnerja Jevgenija Prigožina. Ta je bil na krovu letala, ki je v sredo strmoglavilo pri Moskvi.
10.20 Po ruskem napadu v osrednji Ukrajini najmanj dva mrtva
Oblasti v Kijevu so danes sporočile, da sta v nočnem ruskem raketnem napadu na industrijski obrat v osrednji ukrajinski regiji Poltava umrla dva človeka, več ljudi pa je bilo ranjenih. Poleg tega ukrajinske sile trdijo, da so osvobodile vas Robotine na južni fronti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Rusi so izvedli zračni napad na vas Gogoleve v poltavski regiji," je na družbenih omrežjih zapisal vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Dodal je, da so bili med mrtvimi in ranjenimi večinoma zaposleni v naftni rafineriji, ki je bila tarča ruskega napada.
Iz Kijeva so ob tem sporočili, da so ukrajinske sile ponovno zavzele vas Robotine na južni fronti, približno 80 kilometrov južno od Zaporožja, kjer se osredotočajo na ofenzivo proti utrjenim obrambnim položajem ruske vojske.
"Osvobodili smo vas Robotine. Naše sile napredujejo jugovzhodno od Robotin in južno od Male Tokmačke," je povedala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.
Operacije ukrajinskih sil potekajo v okviru protiofenzive, ki se je začela junija. Ukrajinski vojaki se poskušajo prebijati skozi več kilometrov široke ruske obrambne linije, sestavljene iz jarkov in minskih polj. Njihov napredek je bil sicer do zdaj precej omejen, kar je v zadnjih mesecih spodbudilo tudi politične razprave o uspešnosti protiofenzive, poroča AFP.
9.42 V Rusiji aretirali moškega, osumljenega vohunjenja za ZDA
Ruska varnostna služba (FSB) je danes sporočila, da so aretirali ruskega državljana Roberta Šonova, nekdanjega zaposlenega na ameriškem konzulatu v Vladivostoku, zaradi suma, da je Washingtonu predajal informacije o vojni v Ukrajini. To naj bi počel od septembra lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Informacije, ki jih je zbiral Šonov, so po navedbah FSB poleg "podatkov o poteku ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini" vključevale podatke o mobilizaciji vojakov v Rusiji, pa tudi o "problematičnih elementih in ocenah njihovega vpliva na javne proteste pred ruskimi predsedniškimi volitvami leta 2024".
Za svoje aktivnosti naj bi prejemal plačilo, deloval pa naj bi po navodilih dveh uslužbencev veleposlaništva ZDA v Moskvi, Jeffreyja Silina in Davida Bernsteina, ki naj bi ju prav tako zaslišali, je še sporočila FSB.
Šonova obtožujejo "sodelovanja s tujo vlado in predajanja občutljivih informacij", za kar je zagrožena kazen do osem let zapora. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax je obtoženi svoja dejanja že priznal.
Ruske oblasti so od začetka ofenzive proti Ukrajini februarja lani aretirale večje število ljudi, ki so obtoženi, da delajo za Kijev ali vohunijo za zahodne vlade, še poroča AFP.
9.32 Ukrajinci: Osvobodili smo vas Robotine
Vas Robotine na jugovzhodu države je osvobojena, je sporočila Ukrajina. Prejšnji teden je ukrajinska vojska sporočila, da so njene sile v vasi dvignile državno zastavo, a da so še vedno izpostavljeni sovražnikovim napadom. Danes je prišla uradna potrditev osvoboditve vasi. Ukrajinske sile zdaj poskušajo napredovati južneje.
The Armed Forces of #Ukraine have liberated Robotyne, #Zaporizhzhia region and are moving towards Novoprokopovka and Ocheretovaty, despite the fierce resistance of the enemy. This was stated by the Deputy Minister of Defense of Ukraine Anna Malyar. pic.twitter.com/zQtzQrQZbC
— NEXTA (@nexta_tv) August 28, 2023
7.29 Ukrajinska vojska: Rusi so na vzhodu zbrali sto tisoč vojakov. Povečujejo število napadov.
Rusija je na območju Kupjanska in Limana na fronti v regijah Harkova in Luganska namestila sto tisoč vojakov, je povedal Ilija Jevlaš, tiskovni predstavnik Vzhodne skupine oboroženih sil Ukrajine.
Navaja, da so ruske sile na območju znatno povečale količino zračnih napadov na ukrajinske položaje. Dodal je, da je za napade proti Kupjansku angažiranih 45 tisoč vojakov, za napade v smeri Limana pa 48 tisoč vojakov. V zadnjih mesecih je Rusija povečala pritisk na tem delu fronte.
Vojaki blizu Kupjanska, ki so se pogovarjali z novinarji Kyiv Independenta, so potrdili, da Rusija krepi svojo ofenzivo na tem območju.
7.25 Rusija nad Brjanskom sestrelila drona
Rusija je ponoči sestrelila dva brezpilotna letalnika v regiji Brjansk, blizu meje z Ukrajino, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Ob tem je Moskva za napad okrivila Kijev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Z ministrstva so sporočili, da jim je uspelo preprečiti poskus Kijeva, da izvede napade z brezpilotnimi letalniki na poslopja na območju Rusije.
Navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti, piše dpa. Za zdaj ni poročil o škodi ali žrtvah.
Zadnjih nekaj tednov Rusija vse pogosteje poroča o napadih z brezpilotnimi letalniki na svojem ozemlju. Napade na območju Brjanska in Kurska so odbili že v nedeljo.
