EU bo Ukrajini dobavila milijon topniških izstrelkov

18.49 Šarec: Skupnemu naročanju streliva se bo v kratkem pridružila tudi Slovenija

Po besedah slovenskega obrambnega ministra Marjana Šarca se bo tudi Slovenija v kratkem pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se danes dogovorile članice EU in Norveška. Kot je pojasnil, sama ne bo kupovala streliva, ampak bo prispevala v evropski mirovni instrument, iz katerega se bodo financirale skupne nabave streliva za Ukrajino.

Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku: 

Novice Šarec: Skupnemu naročanju streliva se bo v kratkem pridružila tudi Slovenija

14.20 Ukrajina poziva Šija, naj prepriča Putina o ustavitvi vojne

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da od kitajskega predsednika Šija Džinpinga pričakuje, da bo med obiskom v Moskvi uporabil svoj vpliv, ki ga ima pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, in si prizadeval za ustavitev vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ukrajina pozorno spremlja obisk kitajskega predsednika v Rusiji. Pričakujemo, da bo Peking uporabil svoj vpliv na Moskvo in jo prepričal, da konča agresivno vojno proti Ukrajini," je za AFP dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko.

Podobno so danes sporočile tudi britanske oblasti, ki menijo, da bi Ši moral odločneje podpreti kitajsko zavezo k spoštovanju ozemeljske celovitosti držav in od Rusije zahtevati, da konča vojno v Ukrajini.

"Upamo, da bo predsednik Ši izkoristil to priložnost in pritisnil na Putina, naj preneha bombardirati ukrajinska mesta, bolnišnice, šole in ustavi nekatera od teh grozodejstev, ki smo jim priča vsak dan," je dejal tiskovni predstavnik britanskega premierja Rishija Sunaka.

Medtem pa je kitajski predsednik Xi Jinping on današnjem obisku poudaril pomen krepitve rusko-kitajskih odnosov in prizadevanj za multipolarnost v svetu, ki bo temeljila na načelih Ustanovne listine ZN. Dejal je, da je Kitajska pripravljena trdno stati ob strani Rusiji. 

"Vedno smo odprti za pogajanja," pa je ruski predsednik Vladimir Putin dejal Xiju na srečanju in zagotovil, da bodo v obzir vzeli tudi kitajske mirovne pobude, ki jih po njegovih besedah v Moskvi obravnavajo s spoštovanjem. "Imamo veliko skupnih nalog in ciljev," je še dodal Putin.

Novice Kitajski predsednik Ši Džinping na obisku pri Putinu: Rusiji bomo stali ob strani #video

14.09 V skupno naročilo streliva za Ukrajino 18 članic EU

Zunanji in obrambni ministri držav članic EU so se danes dogovorili o nadaljnjih dobavah streliva Ukrajini, ki vključuje tudi skupne nabave. Danes se je skupnemu naročilu pridružilo 18 članic, so sporočili v Bruslju. V skladu z dogovorom bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavila milijon izstrelkov. Ukrajinske oblasti so že pozdravile dogovor.

"Danes so ministri dosegli politični dogovor o pristopu s tremi stebri za dobave in skupno naročanje streliva za Ukrajino," je na Twitterju ob robu skupnega zasedanja obrambnih in zunanjih ministrov zapisalo švedsko predsedstvo Svetu EU.

Kot je na Twitterju zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, se je danes 18 držav članic pridružilo projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil.

"Delamo ključni korak k izpolnitvi naših obljub, da bomo Ukrajini dobavili več topniškega streliva," je poudaril.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je ob tem zapisal, da v Ukrajino prihaja dodaten milijon izstrelkov iz Evrope.

Načrt predvideva, da se iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega sredstva prispevajo članice, nameni milijarda evrov za dobave topniškega streliva Ukrajini iz trenutnih zalog evropskih držav. Še milijardo evrov pa bodo v skladu z načrtom namenili za skupno naročanje streliva, ki bi ga namenili Ukrajini. Tretji steber bo medtem namenjen okrepitvi zmogljivosti evropske obrambne industrije.

Politični dogovor so na zasedanju v Bruslju dosegli zunanji ministri držav članic, med njimi tudi slovenska ministrica Tanja Fajon.

V razpravi o ruski agresiji na Ukrajino na zasedanju #FAC je ministrica @tfajon opozorila na pomen enotnosti #EU 🇪🇺:
➡️ pomoč partnericam za prehransko varnost,
➡️ izvajanje sankcij, spopadanje z izogibanjem,
➡️ odgovornost, vključno z obravnavo prisilne deportacije ukrajinskih… https://t.co/Xl8JUSGJew pic.twitter.com/kAanpG4pel

— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) March 20, 2023

Danes potrjeni politični dogovor ministrov, ki ga je pridobila STA, predvideva, da bo Svet EU članice pozval, da še pred 30. septembrom letos od evropske obrambne industrije in Norveške skupaj naročijo topniške izstrelke kalibra 155 milimetrov in tudi rakete, če bo Kijev zanje zaprosil.

Svet naj bi Evropsko komisijo ob tem pozval, naj pripravi konkretne predloge za okrepitev proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije, zagotavljanje varnih dobavnih verig in učinkovitih postopkov naročanja ter spodbujanje naložb, tudi prek evropskega proračuna.

Članice se glede na doseženi politični dogovor obenem strinjajo, da se preuči možnost nadaljnjega zvišanja zgornje meje evropskega mirovnega instrumenta za 3,5 milijarde evrov. Ravno pretekli teden so sicer to mejo zvišali za dve milijardi na nekaj manj kot osem milijard evrov za obdobje do leta 2027.

V Kijevu so že pozdravili današnji dogovor članic EU. "To je zelo močan korak k zagotavljanju evropske varnosti," je na Twitterju zapisal vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.

13.35 Rusija sprožila kazensko preiskavo proti tožilcem in sodnikom ICC

Ruske oblasti so danes sporočile, da so začele kazensko preiskavo glavnega tožilca Karima Khana in več sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Preiskava se začenja po tem, ko je ICC izdal nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij.

"Ruski preiskovalni odbor je sprožil kazenski postopek proti tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča Karimu Khanu in več sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča," je sporočil preiskovalni odbor in izdajo naloga za aretacijo Putina označil za nezakonito, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ICC je nalog za aretacijo Putina izdal v petek zaradi suma, da je ruski voditelj odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij. Zaradi podobnih obtožb je izdalo nalog tudi za Marijo Lvovo-Belovo, komisarko ruskega predsednika za pravice otrok.

Moskva je v odzivu poudarila, da nalog nima nikakršnega pomena in da je pravno neveljaven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je poudaril, da "Rusija skupaj z več drugimi državami ne priznava pristojnosti tega sodišča, zato so vse tovrstne odločitve za Rusijo s pravnega vidika nične in neveljavne".

ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Zato za zdaj ni jasno, kako namerava sodišče uveljaviti nalog za aretacijo.

13.17 Borrell upa na dogovor ministrov EU o skupnih nabavah streliva za Ukrajino

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izrazil upanje, da bodo zunanji in obrambni ministri držav članic danes dosegli dogovor o zagotavljanju streliva Ukrajini, ki vključuje tudi skupne nabave. Če dogovora ne bo, bi se lahko znašli v težavah glede nadaljnjih dobav, je povedal.

"Upam, da bodo obrambni in zunanji ministri dokončali dogovor o zagotavljanju streliva Ukrajini," je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov, po katerem bo potekalo še skupno zasedanje z obrambnimi ministri, povedal Borrell.

Ob tem je posvaril, da bi lahko prišlo do težav pri nadaljnjih dobavah, če ne bodo dosegli dogovora o pristopu k dobavam topniškega streliva Ukrajini.

Borrell predlaga, da se iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega sredstva prispevajo članice, nameni milijarda evrov za dobave streliva Ukrajini iz trenutnih zalog evropskih držav, še milijarda evrov pa za skupno naročanje streliva, ki bi ga namenili Ukrajini. Pristop poleg teh dveh stebrov sestavlja še tretji, ki bi bil namenjen okrepitvi zmogljivosti evropske obrambne industrije.

Slovenija, ki jo bosta na popoldanskem skupnem zasedanju zastopala zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec, podpira prizadevanja na ravni EU za skupne nabave streliva, pri čemer poudarja pomen hitrosti in učinkovitosti.

Fajonova je ob prihodu dejala, da se stvari, kot razume, premikajo v pozitivno smer, več pa bo povedal minister Šarec.

Sama je ob tem znova pozdravila odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi suma, da je ruski voditelj odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij.

"Pomembno je, da so pravosodni organi oz. sodišča tista, ki ugotavljajo odgovornost, Slovenija ves čas vztraja pri tem," je povedala. Po njenih besedah gre za grozljive vojne zločine, za zločine proti človeštvu in treba je iskati odgovornost in krivce.

Izdajo naloga za prijetje Putina je pozdravil tudi Borrell, ki je poudaril, da bo to imelo praktične posledice, četudi Moskva zavrača to odločitev ICC.

"Če bo predsednik Putin potoval v eno od več kot 130 držav podpisnic te mednarodne pogodbe, mora biti takoj aretiran," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

13.14 Rusko sodišče zaseglo Volkswagnovo rusko premoženje

Sodišče v Nižnem Novgorodu v Rusiji je na podlagi tožbe, ki jo je proti nemški družbi Volkswagen vložil njen nekdanji ruski partner, družba Gaz, zaseglo Volkswagnovo rusko premoženje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Gaz je od sodišča zahteval, da razglasi Volkswagnovo odpoved pogodbe o montaži za nično.

Ruski Gaz je obenem od sodišča zahteval, da se družbi Volkswagen naloži plačilo kazni 15,6 milijarde rubljev (189 milijonov evrov), je poročala tiskovna agencija Interfax, ki se je sklicevala na sodne dokumente.

Ruski proizvajalec avtomobilov Gaz je bil v času Sovjetske zveze znan po proizvodnji limuzin Volga. Do lanskega leta je bil Volkswagnov proizvodni partner v Rusiji, v tovarni v Nižnem Novgorodu ob reki Volgi so proizvajali več modelov znamk Volkswagen in Škoda, navaja dpa.

Proizvodnja v tovarni družbe Gaz in v Volkswagnovem lastnem obratu v Kalugi, 150 kilometrov južno od Moskve, je bila ustavljena kmalu po začetku ruskega napada na Ukrajino februarja lani. Potem ko so po izbruhu vojne zahodne države uvedle sankcije proti Rusiji, je Volkswagen uradno odstopil od sodelovanja in zaposlenim ponudil odpravnino.

Nedavno so bili razkriti načrti nemškega proizvajalca avtomobilov o prodaji tovarne in drugih sredstev v Rusiji. Med kupci se omenja skupino Avilon, vendar mora takšne posle odobriti ruska vlada, še poroča dpa.

7.29 Poljski veleposlanik: Če se Ukrajina ne bo branila, bo Poljska morala v vojno

Epajan Emeryik Rościszewski, poljski veleposlanik v Franciji, je v pogovoru za francosko televizijo LCI dejal, da bi lahko nastal položaj, v katerem bi morala Poljska vstopiti v vojno. "Ni Nato, Poljska ali Slovaška tista, ki izvaja vse večji pritisk, ampak Rusija. Rusija krade ukrajinska ozemlja, Rusija ubija ukrajinske ljudi, Rusija ugrablja ukrajinske otroke," je dejal.

"Torej, ali bo Ukrajina branila svojo neodvisnost ali pa bomo morali vstopiti v ta konflikt, " je nadaljeval. 

"Ob pozornem poslušanju celotnega pogovora postane jasno, da ni bilo nobene napovedi neposredne vpletenosti Poljske v konflikt, le opozorilo na posledice, ki bi jih lahko prinesel ukrajinski poraz," je še dejal veleposlanik.

Podaril je, da Poljska trenutno ni v vojni, ampak "dela vse, kar lahko, da bi pomagala Ukrajini in se zaščitila".

6.36 Ukrajinske sile sprožile protinapad jugozahodno od Bahmuta

Geolocirane slike kažejo, da so ukrajinske sile sprožile uspešen protinapad jugozahodno od Ivanivske, šest kilometrov zahodno od Bahmuta, in potisnile ruske sile stran od ključne avtoceste, poroča Inštitut za vojne študije (ISW). 

Serhij Čerevati, tiskovni predstavnik vzhodne skupine ukrajinskih oboroženih sil, je dejal, da so ruske sile 19. marca izvedle 25 napadov na območju Bakhmuta.

6.31 Potrjena identiteta 17 tisoč ruskih vojakov, ubitih v Ukrajini 

Rusija je z uporabo odprtih virov skupaj z ruskim neodvisnim medijem Mediazona ugotovila imena 17.375 ruskih vojakov, padlih v vojni v Ukrajini. Mediji mrtve štejejo poimensko, poroča BBC. 

Tretjina vseh teh izgub je vključevala ljudi, ki pred invazijo niso bili povezani z vojsko – prostovoljce, mobilizirano osebje, ujetnike in na novo rekrutirane člane zasebnih vojaških podjetij.

Od začetka leta 2023 je bilo po ugotovitvah ubitih najmanj tisoč ljudi, ki naj bi kazen prestajali v ruskih zaporih. BBC in Mediazona navajata, da naj bi Rusija v Ukrajini izgubila okoli 35 tisoč ljudi.

6.17 Obrambni in zunanji ministri EU o skupnih nabavah streliva za Ukrajino

Obrambni in zunanji ministri držav članic Evropske unije bodo danes v Bruslju govorili o predlogu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella o nadaljnjih dobavah topniškega streliva Ukrajini, ki vključuje tudi skupno naročanje streliva. Cilj je, da dosežejo politični dogovor o predlogu.

Potem ko so se ministri za obrambo na neformalnem zasedanju v Stockholmu pred dvema tednoma načelno strinjali z Borrellovim predlogom, bodo skušali danes po navedbah virov pri EU obrambni in zunanji ministri doseči politični dogovor o tem.

Če bi jim to uspelo in bi se določene članice že pridružile skupnemu naročilu, bi nato do konca maja lahko že oddali naročila proizvajalcem.

Borrell predlaga, da se iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega sredstva prispevajo članice, nameni milijarda evrov za dobave streliva Ukrajini iz trenutnih zalog evropskih držav, še milijarda evrov pa za skupno naročanje streliva, ki bi ga namenili Ukrajini. Pristop poleg teh dveh stebrov sestavlja še tretji, ki bi bil namenjen okrepitvi zmogljivosti evropske obrambne industrije.

Slovenija, ki jo bosta danes zastopala zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec, podpira prizadevanja na ravni EU za skupne nabave streliva, pri čemer poudarja pomen hitrosti in učinkovitosti.

Pred skupnim zasedanjem z ministri za obrambo se bodo dopoldne sestali zgolj zunanji ministri, ki bodo prav tako govorili o nadaljnji podpori Ukrajini.

Borrell pa jih bo seznanil tudi s potekom sobotnih pogovorov med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem o normalizaciji odnosov med državama

Novice Na tisoče Rusov zbežalo na Bali

Mnenja Branko Soban: Izpolnili smo vaš ukaz. Ukradli smo otroke …

Novice So ruske sile spet napadle s kasetnimi bombami?

Novice Je to Putinova največja nočna mora?