Sobota, 22. 2. 2025, 12.27
2 uri, 33 minut
V Nemčiji svarilo glede ruskega vplivanja na volitve: odkrili so mrežo laži

V Nemčiji je danes zadnji dan volilne kampanje pred nedeljskimi volitvami.
Rusija poskuša z dezinformacijsko kampanjo vplivati na volivce pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji, so v petek sporočili v Berlinu. Po oceni tamkajšnjega notranjega ministrstva kampanja sicer nima širokega dometa. Zagotovili so, da bodo volitve svobodne in verodostojne.
"Cilj teh operacij vplivanja je uničiti zaupanje v demokracijo in podvomiti o integriteti volilnega procesa," je dejal tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Maximilian Kall. Po njegovih besedah obstaja upravičen sum, da za nekaterimi dezinformacijskimi akcijami stoji s Kremljem povezana skupina Storm-1516.
Ponarejeni videoposnetki z manjkajočimi kandidati in uničevanjem glasovnic
Ta naj bi na spletu širila lažne trditve o volilnih goljufijah. Na enem od umetno ustvarjenih videoposnetkov naj bi bilo denimo videti, da na glasovnicah v Leipzigu manjka kandidat skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki si na volitvah obeta zelo dober rezultat. Na drugem videoposnetku je medtem videti, kako stroj uničuje glasovnice, oddane v podporo AfD v Hamburgu, poroča časnik Politico.
"Organi v Leipzigu in Hamburgu so hitro ugotovili, da sta videoposnetka ponarejena," je pojasnil Kall in dodal, da je omenjena skupina lažne informacije širila že med preteklimi volitvami v Nemčiji. Dejavna naj bi bila tudi med lanskimi predsedniškimi volitvami v ZDA, in sicer v škodo demokratske kandidatke Kamale Harris.
Ponarejeni videoposnetki, ki jih širijo ruski in proruski dezinformacijski akterji, niso redkost:
Kot je zagotovil Kall, je imela kampanja omejen obseg. Zagotovil je, da bodo volitve svobodne in verodostojne.
Še zadnja dejanja pred volitvami
V Nemčiji je danes zadnji dan volilne kampanje. V Münchnu je popoldne potekal še zadnji predvolilni dogodek v organizaciji favoritinje volitev, konservativne unije CDU/CSU. Na njem sta med drugim spregovorila vodja bloka in kanclerski kandidat Friedrich Merz ter bavarski premier Markus Söder.
Merz je zbranim obljubil odločno delovanje na evropskem parketu. "Kot kancler bom dejavno sodeloval pri oblikovanju evropske politike in z mano bo Nemčija znova imela močan glas v Evropski uniji," je dejal. V luči geopolitičnih premikov je dejal, da se EU ne sme zadovoljiti s sedežem za rezervno mizo, temveč mora v pogajanjih svetovnih sil sedeti za glavno mizo in braniti svoje interese.
Friedrich Merz velja za najresnejšega kandidata za prihodnjega kanclerja Nemčije.
Zvečer bodo nato na televiziji nastopili kancler Olaf Scholz iz vrst socialdemokratov (SPD), Alice Weidel iz AfD in Robert Habeck iz stranke Zelenih, ki bodo odgovarjali na vprašanja volivcev. Weidel je na omrežju X državljane pozvala na volišča, rekoč naj svoj glas namenijo AfD in tako spremenijo Nemčijo.
Scholz v čudeže ne verjame
"Prepričan sem, da se bo tokrat veliko ljudi odločilo šele na volišču," pa je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal Scholz, ki je obiskal stojnico SPD v svoji volilni enoti v Potsdamu. Dejal je, da v čudeže sicer ne verjame, a obenem ne izključuje možnosti, da bo ostal na kanclerskem stolčku, za katerega ga izziva zlasti Merz.
Dan prej je Scholz na shodu SPD v Dortmundu napovedal, da bo ob morebitnem obstanku na položaju jasno izražal stališča, četudi bodo zaradi tega kompromisi znotraj koalicije težje dosegljivi. "Naši državi mora biti jasno, kaj je na kocki in kam želi kancler iti," je povedal. Poudaril je, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki na volitvah pred SPD uvrščajo unijo CDU/CSU in skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), verjame v uspeh svoje stranke. Po njegovi oceni je namreč SPD "veliko močnejša" kot kažejo ankete, navaja dpa. Ponovil je tudi, da pod njegovim vodstvom vlada ne bo sodelovala z AfD, pod vodstvom Merza pa da je to mogoče, saj se je ta na nedavnem glasovanju o migracijski politiki v bundestagu že oprl na glasove poslancev skrajno desne stranke.
Čeprav je zmaga CDU/CSU skorajda zagotovljena, bo unija najverjetneje primorana sestaviti koalicijo z eno ali dvema drugima strankama. Unija CDU/CSU naj bi prejela okoli 29 odstotkov glasov. Sledita AfD in SPD z 21- oz. 15-odstotno podporo. Četrto mesto naj bi z dobrimi 12 odstotki podpore zasedli Zeleni, peto pa Levica s slabimi osmimi odstotki.