V novih ruskih napadih na Ukrajino več ranjenih #video

20.44 Zelenski očita Rusiji, da je v vojno zvlekla Kitajsko

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes kritiziral Rusijo, da je v vojno v Ukrajini zvlekla Kitajsko, saj naj bi Moskva v svoje vojaške vrste rekrutirala več kot 150 kitajskih državljanov. Prepričan je, da je v resnici število kitajskih državljanov večje in da se Peking tega zaveda, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Je pa Ukrajina pripravljena zamenjati dva kitajska vojna ujetnika za zajete ukrajinske vojake, je dodal Zelenski.

"To je že druga napaka Rusije. Prva je bila Severna Koreja. Druge države vlečejo v vojno. Menim, da zdaj v to vojno vlečejo Kitajsko," je v Kijevu dejal Zelenski.

Ukrajinski predsednik je medtem napovedal, da je Kijev pripravljen kupiti večjo količino ameriškega orožja v vrednosti 30 ali 50 milijard dolarjev.

Peking je sicer danes kot popolnoma neutemeljene zavrnil navedbe Kijeva, da se v ruskih enotah proti Ukrajini bori veliko kitajskih državljanov. Kitajska je ob tem pozvala svoje državljane, naj se izogibajo sodelovanju v vojnah.

Zelenski je že v torek sporočil, da so ukrajinske sile v regiji Doneck na ukrajinskem ozemlju zajele dva kitajska državljana, ki sta se borila v vrstah ruskih enot. Ob tem je objavil videoposnetek, ki prikazuje enega od domnevno zajetih Kitajcev.

V Moskvi medtem danes niso želeli komentirati trditev o domnevnem zajetju kitajskih državljanov.

18.44 Ukrajinski premier optimističen pred nadaljevanjem pogajanj o redkih zemljah z ZDA

Ukrajinski premier Denis Šmihal je pred nadaljevanjem pogovorov med Kijevom in Washingtonom o sporazumu o izkoriščanju redkih zemelj na ukrajinskem ozemlju, predvidenim za konec tedna, optimističen.

Kijev bo delegacijo, ki naj bi jo sestavljali predstavniki več ministrstev, v Washington na pogovore o sporazumu o izkoriščanju redkih zemelj in drugih naravnih bogastev na ukrajinskem ozemlju, poslal proti koncu tedna, je danes v Bruslju povedal ukrajinski premier.

Pogajanja bodo po njegovih besedah potekala konec tedna in še naslednji teden.

"Smo precej optimistični, saj moramo najti rešitev, da bo sporazum resnično partnerski," je povedal Šmihal. Kot je pojasnil, to pomeni, da bosta Ukrajina in ZDA enakopravna partnerja in da bodo za obe strani veljali enaki pogoji.

Za ukrajinsko stran je ključno, da bo sporazum v skladu z njihovo ustavo, mednarodnim pravom, pa tudi z njenimi prizadevanji za članstvo v EU, je dejal na novinarski konferenci po zasedanju pridružitvenega sveta EU-Ukrajina v Bruslju.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob tem dejala, da se ne boji, da bi sporazum ogrozil približevanje Ukrajine uniji. Od Kijeva je namreč prejela številna zagotovila, da ostaja zavezan evropski poti.

"Evropska komisija bo podprla vsak dogovor, ki bo v interesu Ukrajine," je še povedala o pogajanjih o sporazumu o redkih zemljah med ZDA in Ukrajino.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa že več tednov pripravlja nov dogovor, s katerim bi ZDA dobile dostop do redkih zemelj in drugih strateških surovin v Ukrajini v zameno za ameriško vojaško in finančno podporo, ki jo je Kijev v boju proti ruski agresiji imel v času prejšnje ameriške vlade.

Ukrajina je bila že pripravljena podpisati dogovor, ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konec februarja s tem namenom v Beli hiši srečal s Trumpom. Vendar pa je načrt propadel, ker je na srečanju prišlo do prepira.

Na današnjem srečanju predstavnikov Ukrajine in EU v Bruslju so govorili tudi o ukrajinskem napredku na poti v unijo. Kos je dejala, da bi lahko še letos odprli vse sklope pogajalskih poglavij, v katera je v pristopnih pogajanjih razdeljena evropska zakonodaja. Komisija bo po njenih besedah pregled skladnosti ukrajinske zakonodaje z evropsko, kar je podlaga za pripravo pogajalskega izhodišča EU, predvidoma zaključila jeseni.

Približevanju Ukrajine uniji najglasneje nasprotuje Madžarska, ki se po navedbah komisarke edina ne strinja z odprtjem prvega sklopa pogajalskih poglavij, vezanega na vladavino prava, v pogajanjih z Ukrajino. "Pričakujemo, da bodo vse vpletene strani delovale v dobri veri in pokazale pripravljenost na kompromis," je povedala in dodala, da je komisija v stikih z Budimpešto.

Šmihal je ob tem zagotovil, da bo Ukrajina storila vse, da bi sprejela ustrezne reforme in zakonodajo, vključno s tisto, namenjeno zaščiti manjšin. Madžarska ima namreč največ zadržkov glede zaščite svoje manjšine v Ukrajini.

16.39 Rusija naj bi začela ofenzivo na severovzhodu Ukrajine

Rusija je začela ofenzivo na območju regij Sumi in Harkov na severovzhodu Ukrajine, je danes za ukrajinski portal LB dejal načelnik generalštaba ukrajinske vojske Oleksandr Sirski. Cilj Rusije ostaja oblikovanje tamponskega območja, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

"Že skoraj teden dni opažamo skoraj dvakratno povečanje sovražnih napadov na vseh glavnih območjih," je načelnik generalštaba ukrajinske vojske dejal glede spopadov v omenjenih regijah na severovzhodu Ukrajine.

Sirski je potrdil tudi trenutni cilj Ukrajine glede mobilizacije, ki je približno 30.000 vojakov na mesec. "To je številka, ki jo moramo doseči," je dejal.

Rusija namreč kljub številnim izgubam vsak mesec poveča število svojih vojakov na fronti za 8000 do 9000, je dodal.

Ukrajina se že več kot tri leta bori proti ruski invaziji, tudi ob podpori zahodnih zaveznic. V preteklih tednih se je večkrat omenjalo tudi možnost prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini, ki bi lahko pripomogli k njeni varnosti po morebitni sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je danes posvarila, da bi lahko Rusija vse tuje vojake v Ukrajini razumela kot grožnjo njeni varnosti. "To prinaša grožnjo neposrednega spopada med udeleženci (...) iz posameznih držav Nata in s tem celotnega zavezništva in naše države," je povedala.

10.45 Peking zavrača trditve o sodelovanju kitajskih državljanov v ruskih enotah v Ukrajini

Peking je danes kot popolnoma neutemeljene zavrnil navedbe Kijeva, da se v ruskih enotah proti Ukrajini bori veliko kitajskih državljanov. Potem ko je Kijev v torek sporočil, da so dva zajeli, je Kitajska pozvala svoje državljane, naj se izogibajo sodelovanju v vojnah. Kremelj zajetja danes ni želel komentirati, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Kitajska trenutno izvaja preverjanja z Ukrajino v zvezi s to zadevo," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.

Kot je dodal, je "kitajska vlada vedno prosila svoje državljane, naj se izogibajo območij oboroženih spopadov, naj se izogibajo vpletenosti v kakršne koli oblike oboroženih spopadov in še posebej, naj se izogibajo sodelovanju v vojaških operacijah katere koli strani".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek sporočil, da so ukrajinske sile v regiji Doneck na ukrajinskem ozemlju zajele dva kitajska državljana, ki sta se borila v vrstah ruskih enot. Zahteval je pojasnilo Pekinga.

Kot je dodal, je po informacijah ukrajinskih obveščevalcev v vrstah ruskih oboroženih sil "še veliko več kitajskih državljanov". Svojo objavo je opremil s kratkim videoposnetkom, ki prikazuje enega od domnevno zajetih Kitajcev.

V Pekingu so danes to trditev zavrnili kot "popolnoma neutemeljeno".

Kitajska je sicer redno tarča obtožb Zahoda, da Rusiji z zagotavljanjem materiala in vojaške tehnologije omogoča nadaljevanje vojne v Ukrajini. V Pekingu so to večkrat zanikali in vztrajajo, da je Kitajska v vojni nepristranska.

Moskva in Peking sta sicer od začetka vojne v Ukrajini leta 2022 dodatno poglobila politično, vojaško in ekonomsko sodelovanje.

V Moskvi danes niso želeli komentirati trditev o domnevnem zajetju kitajskih državljanov. "Tega vprašanja ne morem komentirati," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ko so ga novinarji prosili, naj se odzove na trditve Ukrajine.

10.30 V novih ruskih napadih na Ukrajino več ranjenih

V mestu Dnipro na jugovzhodu Ukrajine je bilo v napadu brezpilotnih letal poškodovanih več stanovanjskih zgradb, ranjenih je bilo 14 ljudi, od tega eden huje, je na Telegramu sporočil guverner Sergej Lisak. Po navedbah župana Dnipra Borisa Filatova je bilo tarča napadov pet stanovanjskih blokov.

Dnipro, Ukrajina Foto: Reuters

V Kramatorsku na jugovzhodu Ukrajine so bili v "množičnem napadu ruskih brezpilotnih letal" ranjeni najmanj trije ljudje, med njimi 11-letni otrok, so sporočile lokalne oblasti.

V Harkovu na vzhodu države so bili po podatkih regionalnega tožilstva v napadu približno dvajset ruskih brezpilotnih letal na stanovanjske stavbe in industrijske objekte ranjeni trije ljudje.

Fotogalerija

1

 / 4

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je nad zahodom in jugom države sestrelilo 158 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po petkovem ruskem napadu na Krivi Rog, v katerem je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi devet otrok, opozoril, da število ruskih zračnih napadov na Ukrajino narašča, kar po njegovem kaže, da mednarodni pritisk na Moskvo ni zadosten in da Rusija ne želi premirja. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi odsotnosti odziva ZDA na zavračanje premirja v Ukrajini s strani Moskve.

V Moskvi sicer poudarjajo, da dogovor o premirju v Ukrajini podpirajo, a opozarjajo na neodgovorjena vprašanja glede izvajanja sporazuma. Ob nadaljevanju napadov na Ukrajino v Kremlju zatrjujejo, da ruske sile ne ciljajo civilne infrastrukture.

Novice Zelenski: Zajeli smo dva kitajska vojaka #video

Novice Putin: Sem za, a je še preveč neznank