Izredni sestanek v Parizu: bodo našli rešitev za konec vojne v Ukrajini? #video

20.27 Scholz poziva k dolgoročni evropski zavezanosti financiranju obrambe

Nemški kancler Olaf Scholz je zbranim novinarjem po vrhu v Parizu dejal, da so evropski voditelji v ponedeljek razpravljali o tem, kako lahko Evropa in Nemčija okrepita lastne varnostne in obrambne zmogljivosti, vključno z zagotavljanjem dolgoročnega financiranja obrambe.

"Za prihodnost Evrope bo zelo pomembno, da naredimo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo, da lahko države dosežejo cilj Nata za obrambo, ki znaša najmanj 2 odstotka BDP. Prepričan sem, da obstaja pot do dolgoročne in trajne zaveze za financiranje obrambnih izdatkov v Evropi, tudi onkraj tistega, kar je že določeno v okviru Nata," je poudaril.

Dodal je še, da financiranje nadaljnje podpore Ukrajini, ob povečani skupni nacionalni porabi z zmanjševanjem javnih proračunov "gotovo ne bi uspelo" in bi hitro izgubilo javno podporo. Povečanje celotne obrambne porabe bi bilo nato odvisno od ustvarjanja dodatnih rezerv v proračunu z rahljanjem pravil o javnem dolgu. Povedal je tudi, da potekajo razprave o skupnih evropskih financah in rebalansu proračuna.

Scholz je dejal, da smo pred "odločilnim trenutkom" tako v Nemčiji kot Evropi. "Potrebujemo … odprto in jasno razpravo o naših varnostnih izzivih" skupaj z jasnim sporočilom, kako naj se financirajo stroški," je poudaril.

19.11 Scholz: ZDA in Evropa morajo glede varnosti stopiti skupaj

Ob koncu vrha v Parizu je nemški kancler Olaf Scholz novinarjem dejal, da morata Evropa in ZDA glede varnostnih vprašanj držati skupaj.

"Glede varnosti in odgovornosti med Evropo in ZDA ne sme biti delitev," je v Parizu dejal Scholz.

"Zveza Nato temelji na tem, da vedno delujemo skupaj in si delimo tveganje ter s tem zagotavljamo svojo varnost. To ne sme biti postavljeno pod vprašaj."

Glede vprašanja napotitve mirovnih enot je Scholz dejal, da je zdajšnja razprava o tem "popolnoma preuranjena" in "zelo neprimerna", medtem ko vojna še traja.

16.28 Kremelj: Evropski voditelji naj govorijo o koncu vojne namesto o njenem nadaljevanju

Rusija pozdravlja današnje srečanje evropskih voditeljev v Parizu o vojni v Ukrajini, so danes sporočili v Kremlju. Dobro pa bi bilo, če bi evropski voditelji govorili o koncu vojne namesto o njenem nadaljevanju, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov, potem ko je zunanji minister Sergej Lavrov ocenil, da želi Evropa nadaljevati vojno.

Lavrov je danes dejal, da Evropa nima mesta v prihodnjih pogajanjih Rusije in ZDA za končanje konflikta v Ukrajini, ker želi "nadaljevati vojno". "Če (Evropejci) pridejo za pogajalsko mizo (...) z namenom nadaljevanja vojne, zakaj bi jih potem vabili," je dodal.

Rusija je prepričana, da se vojna, ki jo je začela pred skoraj tremi leti, podaljšuje zaradi dobave zahodnega orožja Ukrajini. Peskov je vprašanje morebitne napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino označil za težavno, saj vključuje oborožene sile držav članic Nata, poroča dpa.

Za takšno napotitev obstajajo pravila, je poudaril. "Vendar do zdaj o tem ni bilo nobenih konkretnih razprav," je dodal Peskov.

16.00 Fajon za sodelovanje Ukrajine in Evrope pri pogajanjih

Ministrica je v izjavi za medije spomnila, da je Slovenija ves čas odločno podpirala trajen in pravičen mir, enotnost Evropske unije in pomoč Ukrajini, ki se bori za svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. "Težko si je predstavljati kakršnakoli pogajanja brez Ukrajine," je dejala in dodala, da morata biti vsako premirje ali dogovor sprejemljiva za Ukrajino.

Glede današnjega srečanja voditeljev več evropskih držav v Parizu, na katerem naj bi iskali skupno stališče po napovedi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bodo ZDA z Rusijo začele pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, Fajon deli stališče premierja Roberta Goloba, da se morajo evropski voditelji pogovarjati skupaj. "Vsi smo v istem čolnu in bomo skupaj odločali o skupni evropski varnosti," je pojasnila.

Strinja se, da je prišel čas za akcijo, saj si ljudje zaslužijo poenoteno stališče Evropske unije in to čim prej na izrednem ali rednem vrhu EU. Trenutno je na mizi več stvari, o katerih se je treba pogovarjati skupaj. Ostaja namreč veliko odprtih vprašanj, med drugim tudi znotraj zveze Nato glede vprašalnika, ki ga je državam poslal Washington, je dodala.

Pojasnila je, da vprašalnik preučujejo in se usklajujejo z ostalimi zaveznicami. "Sodelovanje Nata je res pomembno," je poudarila. Obstaja namreč nekaj nejasnosti, pri določenih zadevah pa bodo nujni pogovori tudi znotraj vlade, je pojasnila.

Washington v vprašalniku evropske zaveznice med drugim sprašuje o pripravljenosti prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino, tudi z napotitvijo vojakov za vzdrževanje miru.

14.28 Volk o napotitvi vojakov v Ukrajino: Razprava je vsekakor prezgodnja

Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk je v izjavi za javnost znova spomnil na pogovor predsednika vlade Roberta Goloba s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo. Kot je pojasnil, je Slovenija naklonjena h sklicu izrednega zasedanja Evropskega sveta, saj je do rednega vrha 20. marca še daleč. 

V kabinetu predsednika vlade po njegovih besedah današnje srečanje tako vidijo tudi kot neke vrste pripravljalni sestanek na vrh EU. Ne glede na to, kakšne odločitve bi na njem sprejemali, Golob meni, da mora EU poslati sporočilo o svoji enotnosti. To pa bi moralo temeljiti na podlagi temeljnih načel, ki so se jih držali že v dosedanji pomoči Ukrajini v obrambi pred rusko agresijo, je dejal Volk.

Glede napotitve vojakov na mirovno misijo v Ukrajino je Volk poudaril, da je ta hip razprava vsekakor prezgodnja. "Razprava o napotitvi vojakov v Ukrajino je lahko ta hip samo načelna in je vsekakor prezgodnja, dokler ni jasno, s kom in kako bo izpogajan mir," je dejal Volk, potem ko je več drugih držav podalo različna stališča. "Brez Ukrajine vsekakor ne bo šlo v nobenem primeru. Mir, ki bi bil vsiljen, pa ne more biti ne trajen in ne pravičen," je dodal.

Kot nerealno je Volk zavrnil tudi možnost, da ZDA same izpogajajo mir z Rusijo in bi nato EU zgolj prepustile napotitev vojske. Kot je izpostavil, ob odsotnosti ameriških sil na tleh ne bi bilo jasno, kakšne bi bile varnostne garancije za evropske sile v primeru ruskega napada nanj.

Glede obžalovanja predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v pogovorih v Parizu ne bodo sodelovale vse države članice EU, je dejal, da njen odziv ni bil usklajen s kabinetom premierja.

14.04 Zelenski: Ukrajina ne bo priznala nobenih sporazumov brez Kijeva

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Ukrajina ni bila obveščena o ameriško-ruskih pogovorih, ki bodo v torek potekali v Savdski Arabiji, na katerih naj bi po navedbah Kremlja govorili o obnovitvi vezi med Rusijo in ZDA, pa tudi o morebitnih pogajanjih o Ukrajini.

"Ukrajina vse pogovore o Ukrajini brez Ukrajine obravnava kot take, ki nimajo rezultatov. In ne moremo priznati ... sporazumov o nas brez nas," je dejal Zelenski novinarjem med obiskom v Združenih arabskih emiratih, poroča britanski BBC.

Zelenski bo po Emiratih v sredo obiskal Savdsko Arabijo, kjer ga pričakujejo le dan po načrtovanih ameriško-ruskih pogovorih, kar je sprožilo ugibanja, da je njegovo potovanje morda povezano s pogovori.

Tiskovni predstavnik Zelenskega Sergij Nikiforov je danes dejal, da je bil obisk ukrajinskega predsednika s soprogo v obeh državah načrtovan že dlje časa, drugih podrobnosti pa ni razkril, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski se je v Združenih arabskih emiratih srečal s predsednikom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Po poročanju državne tiskovne agencije WAM je bin Zajed dejal, da si Emirati prizadevajo za mirno rešitev konflikta v Ukrajini.

Kot je še dejal Zelenski, je med obiskom v Abu Dabiju razpravljal o posredovanju Združenih arabskih emiratov pri izmenjavah zapornikov z Rusijo, poroča BBC.

V objavi na Telegramu pa je zapisal, da je "posredovanje Združenih arabskih emiratov rešilo veliko življenj". S predsednikom bin Zajedom sta tudi podpisala trgovinski sporazum. Po navedbah virov v Emiratih je eden od ciljev pospešiti okrevanje ukrajinskega gospodarstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

13.36 Premier Golob za čimprejšnje premirje in začetek pogajanj o Ukrajini

Slovenija zagovarja čimprejšnje premirje in začetek pogajanj o trajnem in pravičnem miru, je premier Robert Golob poudaril pred srečanjem voditeljev več evropskih držav v Parizu, posvečenem zadnjim premikom glede Ukrajine. Sestanek, na katerega Slovenija ni bila povabljena, predsednik vlade vidi kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze Nato.

Na srečanju v Parizu se bodo popoldne sešli predsedniki vlad Nemčije, Poljske, Italije, Španije, Nizozemske, Danske in Velike Britanije. Na pogovorih bodo tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.

Na sestanku naj bi iskali skupno stališče po pogovoru ameriškega predsednika ZDA Donalda Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta se dogovorila za začetek pogajanj o končanju vojne v Ukrajini.

Pogovori se bodo začeli v torek v Savdski Arabiji, udeležba evropskih držav in Ukrajine v prvi fazi ni predvidena. Je pa Washington prejšnji teden evropskim zaveznicam poslal vprašalnik, v katerem med drugim poizveduje o njihovi pripravljenosti prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino, tudi z napotitvijo vojakov za vzdrževanje miru.

"Današnje neformalno srečanje nekaterih evropskih voditeljev v Parizu vidimo predvsem kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze Nato," je sporočil premier Golob. Foto: STA

"Današnje neformalno srečanje nekaterih evropskih voditeljev v Parizu vidimo predvsem kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze Nato," je sporočil premier Golob. Kot je dodal, se je o tem danes pogovarjal s Costo, ki da mu je zagotovil, da jih bo po srečanju v Parizu seznanil z nadaljnjimi koraki, tudi o možnem sklicu izrednega zasedanja Evropskega sveta.

Po intenzivnem dogajanju glede mirovnih pogajanj, pri katerih so ZDA evropske države pustile ob strani, se je Golob že v soboto zavzel za poenotenje stališč. Kot je dodal, je Slovenija pomagala Ukrajini od prvega dne vojne, zaradi česar nam ni vseeno, kako bo doseženo premirje. Od ameriških zaveznikov pričakuje, da bo rešitev sprejemljiva tudi za ukrajinski narod.

13.24 Evropske države različno glede napotitve svojih vojakov v Ukrajino

Po pripravljenosti britanskega premierja Keira Starmerja, da v Ukrajino v primeru konca vojne kot mirovne sile pošlje tudi britanske vojake, iz Evrope prihajajo različna stališča. Poljska vojakov ne namerava poslati, Švedska tega ne izključuje, Nemčija in Norveška pa menita, da je o tem še prezgodaj govoriti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Starmer je za britanski časnik Daily Telegraph v nedeljo zapisal, da je ob koncu vojne Združeno kraljestvo pripravljeno poslati svoje vojake na teren, če bi bilo to potrebno. "Kakršnakoli vloga pri pomoči za zagotavljanje varnosti Ukrajine je pomoč pri zagotavljanju varnosti naše države in naše celine," je zapisal.

Da tovrstnega koraka ne izključuje, je sporočila tudi Švedska. "Najprej je treba izpogajati pravičen in trajen mir, ki spoštuje mednarodno pravo, Ukrajino in predvsem zagotavlja, da se Rusija ne more preprosto umakniti in strniti sil ter čez nekaj let napasti Ukrajine ali druge države," je danes dejala zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard.

"Ko bo tak mir vzpostavljen, ga bo treba ohranjati in pri tem naša vlada ne izključuje ničesar," je ministrica dejala za švedski javni radio Sveriges Radio.

Poljski premier Donald Tusk je medtem zatrdil, da Poljska ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino. "Kar se tiče podpore Poljske, je zadeva rešena (...) Ne nameravamo poslati poljskih vojakov na ukrajinsko ozemlje," je Tusk dejal novinarjem pred odhodom na srečanje več evropskih voditeljev v Parizu, posvečeno varnosti in Ukrajini.

Norveški premier Jonas Gahr Store je po drugi strani menil, da še ni prišel čas za razpravo o pošiljanju vojakov na teren. "Ni še čas za oblikovanje sklepov o tem, kako uresničiti varnostna jamstva in kakšne prispevke nameniti za to," je dejal za norveški radio NRK.

Podobno menijo v Nemčiji. "Večkrat smo že povedali, da je treba najprej počakati in videti, če in kako bo v Ukrajini zavladal mir," je novinarjem v Berlinu dejala namestnica tiskovnega predstavnika vlade Christiane Hoffmann.

8.45 Pirc Musar: Samo enotna Evropa je lahko močna Evropa

Samo enotna Evropa je lahko močna Evropa in s tem enakovreden akter v mednarodnih odnosih, je pred današnjimi pogovori evropskih voditeljev o varnosti v Evropi in vojni v Ukrajini sporočila predsednica Nataša Pirc Musar. Ob tem je izrazila obžalovanje nad dejstvom, da v pogovorih v Parizu ne bodo sodelovale vse države članice EU.

"Z zaskrbljenostjo spremljam dogajanje, povezano s prizadevanji za mir v Ukrajini," je v izjavi za javnost prek svojega urada sporočila predsednica Pirc Musar.

Predsednica Pirc Musar je izpostavila, da z zaskrbljenostjo spremlja prizadevanja za mir v Ukrajini. Foto: STA Menila je, da so "evropske države ob začetku ruske agresije (...) družno stale ob strani Ukrajini pri zaščiti njene ozemeljske celovitosti", kar je skladno s svojimi nacionalnimi interesi ves čas poudarjala tudi Slovenija.

Evropske države so s svojo podporo Ukrajini po mnenju predsednice pokazale, da "enotnost krepi njihovo težo v mednarodnih odnosih".

"Samo enotna Evropa je lahko močna Evropa in s tem enakovreden akter v mednarodnih odnosih. Samo Evropa, ki po svetu zbuja spoštovanje kot politični, vojaški, ekonomski in etični akter, je zmožna zagotavljati (človekovo) varnost doma. In samo takšna Evropa bo lahko samozavestna v mednarodnih odnosih," je sporočila.

Ob tem je Pirc Musar ocenila, da se je "ta enotnost postopoma krhala", zaradi česar je Evropa postala ranljiva. Tega se po njenem zaveda tudi nova ameriška administracija, sicer "ne bi tako drzno napovedala, da bo mir v Ukrajini vzpostavila brez pomoči evropskih držav".

Predsednica je ob tem izrazila obžalovanje, da "v prizadevanjih za mir v Ukrajini iz Evrope prihajajo napačna sporočila".

7.08 Evropski voditelji v Parizu o vojni v Ukrajini 

Evropski voditelji se bodo na neformalnem vrhu o vojni v Ukrajini sešli iz bojazni, da se bodo ZDA z Rusijo pogovarjale o končanju vojne, Evropa pa bo iz pogovorov izključena. Ti pomisleki so se pojavili po telefonskem pogovoru med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom.

V Evropi se bojijo, da jih Trump ne želi za pogajalsko mizo, obenem pa od njih pričakuje, da bodo nosili breme izvajanja dogovora o Ukrajini.

Po navedbah Evropske komisije se bodo delovnega srečanja udeležili predsedniki vlad Nemčije, Poljske, Italije, Španije, Nizozemske, Danske in Velike Britanije. Na pogovorih bodo tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.

Pogovori bi se lahko zatem nadaljevali v drugih formatih, so še pojasnili v Bruslju.

Pogajanja o končanju vojne v Ukrajini medtem dobivajo zagon. Ta teden naj bi se v Savdski Arabiji sestali ameriški državni sekretar Marco Rubio in visoki ruski predstavniki, da bi razpravljali o koncu vojne. V tej državi naj bi tudi pripravili srečanje Trumpa in Putina.

Novice Srečanje, ki se zgodi enkrat na generacijo