V Ruandi se spominjajo začetka genocida pred 20 leti

Priprave na obletnico, ki jo bodo obeležili z vrsto slovesnosti, je sicer zasenčil spor s Francijo, ki jo je predsednik Ruande Paul Kagame znova obtožil sokrivde za genocid. Pariz je že sporočil, da se slovesnosti ne bo udeležil.

"Francoski vojaki tako sokrivci kot tudi akterji v pobojih" Kagame je v pogovoru za francoski časnik Jeune Afrique Francijo in Belgijo obtožil "neposredne vloge v političnih pripravah na genocid". Hkrati je dejal, da so francoski vojaki, ki so bili po začetku krvavega nasilja poslani v Ruando, tako sokrivci kot tudi "akterji" v pobojih Tutsijev in zmernih Hutujev.

Pariz je tovrstne obtožbe v preteklosti vedno znova zavračal in vztrajal, da so si francoske sile prizadevale zaščititi civilno prebivalstvo. Tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Romain Nadal je zato izrazil presenečenje nad ponovnimi obtožbami Kagame, saj naj bi bile v nasprotju s prizadevanji obeh držav za spravo. Hkrati je naznanil, da se pravosodna ministrica Christine Taubira slovesnosti ob obletnici ne bo udeležila.

Genocid v Ruandi je bil eden "najhitrejših" genocidov, hkrati pa tudi eden tistih, ki bi ga mednarodna skupnost lahko preprečila, če bi ukrepala odločneje in hitreje. Za povod morije v Ruandi velja sestrelitev letala s takratnima ruandskim in burundijskim predsednikom, Juvenalom Habyarimanom in Cyprienom Ntaryamiro 6. aprila 1994 v Kigaliju.

V samo nekaj urah je izbruhnila državljanska vojna Hutujski skrajneži so dejanje pripisali Tutsijem in v samo nekaj urah je izbruhnila državljanska vojna, ki jo je vzpodbujal celo nacionalni radio. Hutujske milice, vojska in ostanki Habyarimanove garde so začele pogrom nad celotnim plemenom Tutsi, ki je predstavljalo kakih deset odstotkov prebivalstva v Ruandi. Tarča skrajnežev so bili tudi zmerni Hutuji, ki niso želeli sodelovati pri pokolih.

Med državljansko vojno je iz Ruande zbežalo več kot dva milijona beguncev, večinoma zmernih Hutujev. Umaknili so se v sosednje države Burundi, Tanzanijo, Ugando in Demokratično republiko Kongo, takratni Zaire.

Predsednik Kagame bo v ponedeljek sprejel spominsko baklo, ki je pred tem tri mesece potovala po državi, in z njo prižgal plamen na nacionalnem spomeniku genocidu, ki bo nato gorel 100 dni, kolikor je trajal genocid. Sledila bosta polaganje venca in osrednja slovesnost na nogometnem stadionu v Kigaliju. Slovesnosti naj bi se med drugim udeležili številni afriški predsedniki in tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, navaja AFP.

Ban je sicer mednarodno skupnost ob tej priložnosti že pozval, da ne dopusti, da bi Srednjeafriška republika, ki je po državnem udaru marca lani padla v vrtinec nasilja, postala nova Ruanda. "Mednarodna skupnost je pred 20 leti prebivalce Ruande pustila na cedilu. Zdaj obstaja nevarnost, da se enako pripeti prebivalstvu Srednjeafriške republike," je posvaril.