Četrtek, 20. 3. 2025, 8.28
11 ur, 3 minute
V Turčiji po aretaciji istanbulskega župana izbruhnili protesti

Največja opozicijska stranka v državi, Republikanska ljudska stranka (CHP), je Ekrema Imamogluja nameravala v nedeljo imenovati za svojega kandidata na predsedniških volitvah. Njegovo pridržanje je stranka označila za državni udar.
V Turčiji so po aretaciji istanbulskega župana Ekrema Imamogluja v sredo zvečer izbruhnili protesti. Več tisoč ljudi je zlasti v Istanbulu zahtevalo odstop predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in mu očitalo, da se želi z aretacijo znebiti največjega političnega tekmeca. Ob robu protestov so izbruhnili tudi izgredi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Protestniki so se v sredo zbrali na ulicah največjega turškega mesta, pred univerzami in na postajah podzemne železnice, pri čemer so množice vzklikale protivladne slogane. Številni so pred poslopjem mestne hiše Erdogana med drugim označevali za diktatorja in Imamogluju sporočali, da ni sam.
Ob robu protestov so po poročanju medijev izbruhnili izgredi oziroma spopadi med protestniki in policijo. Ta naj bi proti zbranim pred istanbulsko univerzo uporabila solzivec, več ljudi naj bi bilo pridržanih.
Štiridnevna prepoved protestov
Oblasti so na širšem območju Istanbula za štiri dni prepovedale proteste. Kljub temu je po poročanju britanskega BBC pričakovati nove proteste, saj opozicijski politiki, vključno z Imamoglujevo ženo, pozivajo ljudi, naj povzdignejo glasove.
Več ulic v Istanbulu je bilo v sredo zaprtih za promet, nekaj linij podzemne železnice ni obratovalo. Nekatera družbena omrežja in platforme za sporočanje so delovale le delno.
Ljudje so se po poročanju medijev v protest proti aretaciji zbrali tudi na ulicah Ankare.
Politično motivirana aretacija?
Imamogluja so oblasti v sredo pridržale na podlagi navedb o preiskavi članstva v kriminalni združbi, pomoči teroristični skupini in korupcije. Skupaj z njim so odvzeli prostost še okrog stotim ljudem, vključno z drugimi politiki, novinarji in poslovneži.
Imamogluja so oblasti v sredo pridržale na podlagi navedb o preiskavi članstva v kriminalni združbi, pomoči teroristični skupini in korupcije. Skupaj z njim so odvzeli prostost še okrog stotim ljudem, vključno z drugimi politiki, novinarji in poslovneži.
Priljubljeni opozicijski politik velja za največjega tekmeca in potencialnega izzivalca Erdogana na predsedniških volitvah, predvidenih leta 2028.
Največja opozicijska stranka v državi, Republikanska ljudska stranka (CHP), ga je nameravala v nedeljo imenovati za svojega kandidata. Njegovo pridržanje je stranka označila za državni udar.
Njegovo pridržanje je naletelo na ostro kritiko v EU in več evropskih državah. Protesti so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potekali tudi v Berlinu.