Trump odgovoril na vprašanje, ali bo čez eno leto v Ukrajini še divjala vojna #video

18.33 Trump odgovoril na vprašanje, ali bo čez eno leto v Ukrajini še divjala vojna

Če bi se cena nafte znižala, bi se vojna v Ukrajini nemudoma končala, je v virtualnem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu dejal novi predsednik ZDA Donald Trump. Evropskim proizvajalcem je sporočil, naj izdelke proizvajajo v ZDA, kjer bodo deležni ene najnižjih davčnih stopenj na svetu, v nasprotnem naj plačajo carine.

Trump je napovedal, da bo Savdsko Arabijo in skupino proizvajalk Opec pozval k znižanju cen nafte. "Zdaj je cena dovolj visoka, da se bo vojna nadaljevala," je ocenil. Ponovil je, da bi se rad v kratkem sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Na konkretno vprašanje, ali bo na naslednjem srečanju v Davosu čez eno leto sklenjen mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino, je Trump odgovoril: "Morali boste vprašati Rusijo. Ukrajina je pripravljena skleniti sporazum. Da se razumemo, to je vojna, ki se nikoli ne bi smela zgoditi. Če bi bil takrat predsednik, te vojne ne bi bilo. Ko me ni bilo, so se zgodile strašne stvari. Veliko je bilo neumnosti na obeh straneh in zdaj imamo ta porušena mesta, ogromno ljudi je umrlo. Na ukrajinski strani je umrlo veliko več ljudi, kot so uradno priznali. Ko vidiš bombardirano mesto s porušenimi stolpnicami in nato bereš poročila, da je bil nekdo rahlo poškodovan, temu ne moreš verjeti. To je moj posel, v teh visokih stavbah je umrlo veliko več ljudi." Spomnimo, pred volitvami se je Trump hvalil, da bo vojno v Ukrajini končal v 24 urah.

Question: Mr. President, when you're back here in Davos next year, will there be then a peace agreement with Ukraine and Russia by then?

Trump: Well, you're going to have to ask Russia, pic.twitter.com/ZkmOCezO88

— Acyn (@Acyn) January 23, 2025

V luči carin, s katerimi grozi zlasti Mehiki, Kanadi in Kitajski, pa tudi EU, je Trump evropskim podjetnikom sporočil, naj svoje izdelke raje izdelujejo v ZDA, rekoč da jim bo zagotovil ene najnižjih davkov na svetu, poročajo tuje tiskovne agencije. "V nasprotnem primeru boste preprosto morali plačati carino," je poudaril.

Po Trumpovem mnenju so namreč carine in davki v državah EU previsoki, predpisi omejevalni, trgovinski primanjkljaj z ZDA pa prevelik. "Nekaj bomo naredili v zvezi s tem," je napovedal, češ da sam poskuša biti konstruktiven, ker ima Evropo rad, vendar pa ta z ZDA ravna "zelo, zelo nepošteno".

Na vprašanje, ali bodo ZDA pod njegovim vodstvom evropskim državam zagotavljale zemeljski plin, je odgovoril pritrdilno. "Vsekakor bi z Evropo sklenili energetski sporazum in ga tudi uresničili," je zagotovil.

Tako kot v govoru po inavguraciji je Trump tudi tokrat napovedal "zlato dobo" za ZDA ter bogatejši in mirnejši svet med njegovim mandatom. Po njegovih besedah je sicer njegova administracija od "nesposobnih ljudi" podedovala neuspešne politike in gospodarski kaos, a zaupanje v gospodarstvo od njegovega prihoda v Belo hišo že strmo narašča.

17.00 V Ukrajini zaradi trgovine z orožjem prijeli več kot 20 ljudi

Kot je sporočila policija, so opravili nekaj manj kot 700 preiskav in prijeli 22 osumljencev. Ob tem so še 38 oseb obvestili, da so osumljene nezakonitega tihotapljenja orožja.

Pri omenjeni dvaindvajseterici so organi pregona zasegli na tisoče nabojnikov različnih kalibrov, različne kose osebnega orožja in več ročnih bomb. Organizatorjem nezakonite trgovine po navedbah grozi do sedem let zapora.

Nezakonita trgovina z orožjem se je v Ukrajini razširila po letu 2014, ko so na vzhodu izbruhnili spopadi med vojsko in tamkajšnjimi proruskimi separatisti. Nato se je precej okrepila po začetku ruske agresije februarja 2022.

13.23 Rusi napadli Zaporožje 

Ruske sile so v nočnih napadih z raketami in brezpilotniki na mesto Zaporožje ubile enega človeka in jih 25 ranile. Poškodovanih je bilo več stanovanjskih stavb in energetska infrastruktura, zato je 20 tisoč ljudi ostalo brez elektrike, 17 tisoč pa brez ogrevanja, sporočilo lokalnih oblasti povzemajo tuje tiskovne agencije.

Med ranjenimi je dvomesečni deček, je na omrežju Telegram zapisal guverner zaporoške regije Ivan Fedorov. Poškodovani so tudi reševalci in uslužbenci energetskih podjetij, ki so poškodbe utrpeli med posredovanjem po prvem napadu.

⚡️On the night of 23 Jan, Russia launched a massive attack on #Zaporizhzhia: 1 killed & 25 injured, incl. a baby. The #URCS #EmergencyResponse team was at the scene, providing first aid, transporting one to hospital, and offering psychological first aid to 20 people. #NotATarget pic.twitter.com/SrCccps7Ng

— Ukrainian Red Cross (@RedCrossUkraine) January 23, 2025

Ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform poroča, da je bilo po zadnjih podatkih skupno ranjenih 45 ljudi.

Poleg stanovanjskih stavb sta bila po besedah Fedorova poškodovana tudi objekta za oskrbo z energijo ter za proizvodnjo elektrike in toplote, zato je več deset tisoč ljudi ostalo brez elektrike in ogrevanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah ukrajinskih letalskih sil je Rusija v napadu na Zaporožje uporabila štiri rakete iskander. Ukrajinski sistemi zračne obrambe so sestrelili 57 brezpilotnikov, med njimi tudi iranske drone tipa šahed.

Zaporožje leži na ozemlju pod ukrajinskim nadzorom približno 30 kilometrov od jugovzhodne fronte. Ruska vojska mesto, ki je imelo pred začetkom vojne leta 2022 približno 700 tisoč prebivalcev, redno obstreljuje.

"Potrebujemo več sankcij proti Rusiji, več sistemov zračne obrambe za zaščito svojih mest in skupnosti ter več orožja za svoje borce na frontah," je zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v odzivu na družbenih omrežjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva kot pogoj za začetek mirovnih pogajanj zahteva umik ukrajinske vojske iz regij Zaporožje, Herson, Doneck in Lugansk. Junija lani je ruski predsednik Vladimir Putin povedal, da od Kijeva pričakujejo tudi opustitev prizadevanj za vstop v zvezo Nato. Ukrajina je predlog in pogojevanje tedaj zavrnila.

Novice Golob: Varnostni svet je Ukrajino pustil na cedilu

Novice Zelenska se je Sloveniji zahvalila za pomoč in podporo v vojni z Rusijo