Ponedeljek, 16. 9. 2024, 18.31
2 meseca, 1 teden
Hamas pripravljen na dolgotrajno vojno, Izrael svari pred zaostrovanjem razmer na meji z Libanonom
Vodja Hamasa Jahja Sinvar je danes izjavil, da je palestinsko islamistično gibanje pripravljeno na dolgotrajno vojno izčrpavanja proti Izraelu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanjahu danes v pogovoru z ameriškim posebnim odposlancem Amosom Hochsteinom dejal, da so na meji z Libanonom potrebne "korenite spremembe". Obrambni minister Joav Galant pa je v pogovorih s predstavniki ZDA ocenil, da se čas za preprečevanje vojne proti gibanju Hezbolah izteka, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Pripravili smo se na dolgotrajno vojno izčrpavanja, ki bo zlomila sovražnikovo politično voljo," je v pismu vodji hutijevcev Abdulu Maliku Al Hutiju dejal Sinvar in izrazil prepričanje, da bodo palestinski borci skupaj z zavezniškimi skupinami v Iraku, Libanonu in Jemnu, ki jih podpira Iran, na koncu premagali Izrael.
Vodja palestinskega gibanja je v sporočilu tudi čestital jemenskim hutijevskim upornikom za nedeljsko izstrelitev rakete proti osrednjemu Izraelu, ki je padla na nenaseljeno območje jugovzhodno od Tel Aviva in ni zahtevala žrtev.
Hutijevci sicer iz solidarnosti s Palestinci v Gazi od novembra lani izvajajo napade na ladje v Rdečem morju, v nedeljo pa so z izstrelkom prvič dosegli tudi Izrael. Na napade jemenskih upornikov se z lastnimi napadi odzivajo zlasti oborožene sile ZDA in Velike Britanije.
Netanjahu: Izrael bo storil vse, da bo zagotovil varnost na severu
Izraelski predsednik Benjamin Netanjahu in obrambni minister Joav Galant sta danes z ameriškim posebnim odposlancem Amosom Hochsteinom, ki se mudi na obisku v Izraelu, govorila o operacijah proti Hezbolahu in razmerah na severu države ob meji z Libanonom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Galant je pred tem po telefonu govoril še z obrambnim ministrom ZDA Lloydom Austinom, pri čemer je prav tako dejal, da se čas za dogovor o umiritvi razmer in preprečitvi širše vojne med Izraelom in libanonskim oboroženim gibanjem Hezbolah izteka.
"Edini način, da zagotovimo vrnitev izraelskih skupnosti s severa države na njihove domove, je zato vojaško ukrepanje," je med drugim dejal Galant. Podobno je menil tudi Netanjahu, ki je dejal, da bo "Izrael storil vse, da bo zagotovil varnost na severu".
Med Izraelom in Hezbolahom sicer že od 7. oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi, skoraj vsakodnevno poteka obstreljevanje, ki je v glavnem omejeno na območja blizu libanonsko-izraelske meje. Vendar pa so strahovi pred morebitno eskalacijo razmer in širitvijo konflikta iz Gaze na Libanon še vedno prisotni.
Tudi danes je izraelska vojska izvedla napade na več krajev na jugu Libanona, pri čemer je bil ubit borec Hezbolaha, so potrdili pri libanonskem oboroženem gibanju. Med šestimi ranjenimi naj bi bila tudi dva reševalca, ki sta sodelovala z gibanjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Od začetka vojne v Gazi je bilo v izraelskih napadih v Libanonu ubitih več kot 500 ljudi. Na izraelski strani so medtem zabeležili okoli 30 smrtnih žrtev med vojaki in civilisti. Več deset tisoč ljudi na obeh straneh meje je bilo razseljenih.
V Varnostnem svetu ZN nov poziv k premirju v Gazi in osvoboditvi talcev
Višja koordinatorka ZN za humanitarno pomoč in obnovo Gaze Sigrid Kaag je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN poročala članicam o razmerah v Gazi, pri čemer je znova pozvala k prekinitvi ognja, osvoboditvi izraelskih talcev ter neoviranemu dostopu humanitarne pomoči civilistom v oblegani palestinski enklavi.
V svojem poročilu je Kaag med drugim navedla, da je bilo od 7. oktobra lani v Gazi ubitih več kot 41 tisoč Palestincev, več kot 93 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je najmanj 22 tisoč ljudi utrpelo trajne poškodbe za celo življenje.
"Politična rešitev je edina pot naprej, saj se bo brez nje krog trpljenja nadaljeval," je še dejala nekdanja namestnica nizozemskega premierja, ki je položaj višje koordinatorke ZN za humanitarno pomoč in obnovo Gaze decembra lani zasedla na podlagi resolucije Varnostnega sveta.
Resolucija, ki je zahtevala nemoteno dostavo humanitarne pomoči v Gazo, je bila sprejeta z vzdržanim glasom ZDA in Rusije. Varnostni svet ZN, ki mu septembra predseduje Slovenija, pa mora do konca meseca odločiti o nadaljevanju njenega mandata.
Žbogar poudaril pomen politične volje
Podobno kot Kaag je tudi slovenski veleposlanik Samuel Žbogar poudaril pomen politične volje in dejal, da jo mora pokazati tudi Izrael. "Varnostni svet je voljo pokazal s potrditvijo resolucije, vendar pa njen cilj zagotavljanja pomoči zaradi pomanjkanja politične volje ni bil dosežen," je povedal.
"Odpraviti moramo občutek nekaznovanosti zaradi nespoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Kot da se lahko civiliste ubija, pohablja, bombardira, muči in izseljuje pred očmi mednarodne skupnosti in varnostnega sveta. To je nesprejemljivo," je še dejal Žbogar.
Poudaril je, da je Izrael kot okupacijska sila v skladu s 4. ženevsko konvencijo odgovoren tudi za to, da humanitarna pomoč dejansko pride do civilnega prebivalstva. "Tako kot ne sme biti pogojena izpustitev talcev, tudi humanitarna pomoč civilistom ne sme biti pogojena," je dejal.
Žbogar je kolege pozval, da je skrajni čas, da varnostni svet zagotovi spoštovanje svojih resolucij. "Politična volja mednarodne skupnosti za obnovo Gaze se lahko zgodi le vzporedno s politično voljo Izraela, da se vključi v politični proces, ki bo vodil k njegovi varnosti in vzajemnemu priznanju," je dejal.
V podobnem slogu so se vrstili govori predstavnikov drugih članic varnostnega sveta, do ZDA in Izraela pa je bil najbolj oster veleposlanik Rusije Vasilij Nebenzija. Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je medtem vnovič izrazila ogorčenje zaradi nedavne smrti ameriško-turške protestnice na Zahodnem bregu.
Varnostni svet ZN bo o položaju na Bližnjem vzhodu ponovno razpravljal v četrtek, ko bo na vrsti zasedanje o nezakonitih izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, ki ga bo vodila zunanja ministrica Tanja Fajon.