Torek, 14. 12. 2021, 6.39
3 leta, 2 meseca
Več migracij, terorizma in groženj zaradi prenove schengna?

V schengenskem prostoru je zdaj 26 držav. Med njimi je 22 članic EU – zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper – ter štiri nečlanice – Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.
Evropska komisija bo danes predlagala prenovo schengenskega prostora. Območje, v katerem naj bi Evropejci potovali brez sistematičnega preverjanja potnih listin, postavljajo pod vprašaj migracije, terorizem, pandemija covid-19 in vse bolj tudi hibridne grožnje, kot je izkoriščanje migrantov v politične namene v Belorusiji.
Zato bo Evropska komisija v predlogu reforme schengenskega zakonika po napovedih zakonsko opredelila izkoriščanje oziroma instrumentalizacijo migrantov v politične namene ter predvidela možnost izrednih ukrepov tudi v tem primeru, poroča STA.
V schengnu naj ne bi bilo sistematičnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem, pandemija covid-19 in po novem tudi hibridne grožnje postavljajo pod vprašaj eno od štirih temeljnih svoboščin Unije, prosto gibanje.
Po veljavnih pravilih je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah, a v številnih državah ukrepi niso začasni in izjemni. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo preživetje, saj je to poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v Uniji.
2