Petek, 24. 1. 2025, 22.49
23 ur, 37 minut
Volitve v Belorusiji: ni upanja za opozicijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Leta 2005 je takratna ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice Belorusijo označila za zadnjo diktaturo v srcu Evrope. Lukašenka se je tako oprijel vzdevek zadnji evropski diktator.
V nedeljo bodo v Belorusiji predsedniške volitve. Zmagovalec je znan že vnaprej. To je Aleksander Lukašenko, ki državo s trdo roko vodi že od leta 1994. Od takrat v Belorusiji po mnenju številnih ni bilo poštenih in svobodnih volitev. Uradno ima sicer Lukašenko, ki je tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina in od njega tudi politično odvisen, štiri protikandidate.
Zgornji optimistični stavek je iz poročila Ameriške komisije za varnost in sodelovanje v Evropi (komisijo sestavljajo kongresniki in predstavniki ameriške vladne administracije) iz junija in julija 1994 o beloruskih predsedniških volitvah.
Prve in zadnje demokratične volitve
Predsedniške volitve leta 1994 so veljale za prve resnično demokratične volitve v Belorusiji. Kot se je izkazalo pozneje, so bile verjetno obenem tudi zadnje nesporno svobodne in demokratične volitve v Belorusiji.
Američani so se namreč krepko ušteli. Lukašenko, ki je postal v začetku 90. let priljubljen zaradi populističnega udrihanja po korupciji in je izkoristil razočaranje številnih Belorusov zaradi gospodarskega padca po zlomu komunizma in Sovjetske zveze, se je na oblasti hitro spremenil v avtoritarnega trdorokca.
Volitve za Lukašenka zgolj formalnost
Od leta 2001 so bile beloruske predsedniške volitve zgolj formalnost, saj je Lukašenko vedno zmagal v prvem krogu, in to zelo prepričljivo (skoraj vedno je po uradnih podatkih dobil več kot 80 odstotkov glasov). Vedno pa je nad njimi viselo vprašanje, ali so bili glasovi pošteno in pravilno prešteti.
Leta 2020 se je Lukašenko v času množičnih protestov obdržal na oblasti tudi zaradi podpore ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta je vedel, da bi, če bi Lukašenka opozicija strmoglavila z oblasti, Belorusija odšla iz ruskega vplivnega območja, tako kot Ukrajina leta 2014. Po začetku izbruha vojne v Ukrajini Rusija krepi svojo vojaško prisotnost v Belorusiji. Ni pa se Belorusija za zdaj neposredno vpletla v vojno.
Uradno več kot 80 odstotkov glasov (točneje malce več kot 81 odstotkov) je po trditvah beloruske volilne komisije Lukašenko dobil tudi na zadnjih volitvah avgusta 2020. Njegova glavna protikandidatka Svetlana Tihanovska je dobila nekaj več kot deset odstotkov glasov.
Leta 2020 Belorusom prekipi, a jih policijsko nasilje zatre
Toda za razliko od preteklih volitev so leta 2020 Belorusi množično protestirali. Na ulice so odšli predvsem številni mladi, ki so bili naveličani Lukašenka in njegovih 26 let vladanja. Nekaj časa se je zdelo, da so Lukašenku zaradi množičnega izbruha nezadovoljstva šteti dnevi, a se je s pomočjo policijskega nasilja in s podporo ruskega predsednika Vladimirja Putina obdržal v sedlu.
Tihanovska je na volitvah kandidirala, ker je Lukašenko pred volitvami zaprl njenega moža, opozicijskega aktivista Sergeja Tihanovskega. Po volitvah, ki jih je po mnenju opozicije dobila, so jo beloruske oblasti aretirale in jo pozneje izgnale v Litvo. Tihanovska je v izgnanstvu postala voditeljica beloruske opozicije in oblikovala vlado v izgnanstvu.
Številni politični zaporniki
Številni beloruski opozicijski aktivisti in protestniki so ostali v zaporih. Od poletja 2020 do pomladi 2023 je po podatkih Evropske komisije Lukašenkov režim izvedel več kot 40 tisoč politično motiviranih aretacij in izvedel najmanj 12 tisoč politično motiviranih kazenskih zadev.
Po trditvah beloruske volilne komisije je leta 2020 na predsedniških volitvah prepričljivo zmagal Lukašenko. Beloruska opozicija nasprotno trdi, da je zmagala njihova kandidatka Svetlana Tihanovska. Enako je stališče Zahoda. Tihanovska je zdaj v izgnanstvu, njen mož Sergej Tihanovski pa je v domovini politični zapornik. Vseh političnih zapornikov je v Belorusiji več kot tisoč. Na fotografiji, posneti ta teden v Davosu, vidimo Tihanovsko, ki v rokah drži fotografijo svojega zaprtega moža.
V Belorusiji je bilo spomladi 2023 skoraj 1.500 političnih zapornikov. Lani je Lukašenko izpustil nekaj političnih zapornikov, tako da je po podatkih beloruske organizacije za človekove pravice Vjasna zdaj v Belorusiji 1.254 političnih zapornikov. V izgnanstvu živi več kot pol milijona Belorusov (prebivalcev Belorusije je bilo leta 2023 okoli 9,2 milijona). Beloruska oblast je po volitvah leta 2020 tudi prepovedala nekatere stranke, medije in nevladne organizacije.
Sankcije proti Belorusiji
EU je proti Belorusiji uvedla sankcije že po volitvah leta 2020, in sicer zaradi ponarejanja volitev, zatiranja in kršenja človekovih pravic. Nove sankcije so Belorusijo doletele zaradi njenega sodelovanja pri ruski agresiji na Ukrajino, načrtnega sprožanja migrantske krize na meji s Poljsko konec leta 2021 in nezakonite prizemljitve letala Ryanaira v Minsku maja 2021. Na seznamu sankcij je 287 posameznikov na čelu z Lukašenkom in 39 ustanov, podjetij oziroma organizacij. Sankcije med drugim zajemajo zamrznitev premoženja in prepoved potovanj v EU.
Slamnati protikandidati
Na letošnjih predsedniških volitvah ima Lukašenko štiri protikandidate: Olega Hajdukoviča, Hano Kanapacko, Sergeja Sirankova in Aleksandra Hižnjaka. Nekaj opozicijskim kandidatom je kandidaturo preprečila volilna komisija. Volitve v Belorusiji je EU že vnaprej označila kot zlagane. Trije kandidati (Hajdukovič, Sirankov in Kižnjak) prihajajo iz strank, ki podpirajo Lukašenka. Edina kandidatka, Kanapacka, je še najbolj povezana z opozicijo, a trdi, da pripada konstruktivni opoziciji in da priznava zmago Lukašenka na volitvah 2020, čeprav se ne strinja z njegovo politiko.
Na letošnjih beloruskih predsedniških volitvah poleg Lukašenka sodelujejo še štirje kandidati. Trije so iz vrst strank, ki podpirajo Lukašenka, le Hana Kanapacka (v ruski obliki znana tudi kot Ana Kanopacka; na fotografiji drži dokumente v ruščini in beloruščini) formalna prihaja iz vrst opozicije. A za razliko od Svetlane Tihanovske (beloruska oblika njenega imena in priimka je Svjatlana Cihanouska) Kanapacka priznava zmago Lukašenka leta 2020.
Lukašenko je, tako kot na vseh volitvah do zdaj, uradno neodvisni kandidat. Na volitvah kandidira s podporo več kot 2,5 milijona volivcev, preostali kandidati so prišli samo čez številko sto tisoč. Vseh volivcev je v Belorusiji okoli 6,8 milijona.
"Mirno nebo" nad Belorusijo
Kot piše Olga Drindova z berlinskega Centra za Vzhodno Evropo in mednarodne študije (Zois), se aktualna predsedniška volilna kampanja močno razlikuje od prejšnje: ni neodvisnih kandidatov, ni živahnih javnih razprav, ni velikih obljub aktualnega predsednika in niti ni vidnih državljanskih nemirov.
Provladna predvolilna sporočila ponavljajo znane slogane: Zahod ogroža Belorusijo, opozicija se je prodala Zahodu ali Lukašenko je varuh stabilnosti. Beseda "mirno nebo" je postala ključna fraza v vse bolj militarizirani predvolilni politični retoriki, ki Beloruse opominja na njihovo srečo, da niso neposredno vpleteni v rusko-ukrajinsko vojno, še pojasnjuje Drindova.
