Ponedeljek, 28. 3. 2022, 6.15
2 leti, 8 mesecev
Takšno presenečenje so doživeli ujetniki s Kačjega otoka
Dvaintrideseti dan vojne v Ukrajini. Ukrajinci so sporočili, da so osvobodili mesto Irpin. Iz ukrajinskega parlamenta so v četrtek sporočili, da je bilo 19 posameznikov, ujetih na Kačjem otoku, izpuščenih v zameno za ruske mornarje. Ruska vojska ima sicer v Ukrajini težave pri napredovanju, saj so ukrajinske sile uspešno odbile več ruskih napadov in izvedle nekaj protinapadov. Glavni štab ukrajinske vojske je sporočil, da se je večji del ruskih sil umaknil iz kijevske regije. Dva bataljona naj bi se po velikih izgubah umaknila v Belorusijo. Slovenec Boštjan Lesjak je sinoči varno prispel v Kijev, kjer danes začenja delo začasnega odpravnika poslov Republike Slovenije v Ukrajini.
21.26 Je zloglasni Čečen Kadirov res prišel v Mariupol?
20.59 ZDA: Ukrajinci so osvobodili še eno mesto
20.12 Rusija bo po napovedih Lavrova omejila vstop državljanom "neprijaznih držav"
19.16 V Mariupolu katastrofalne razmere z več tisoč mrtvimi
18.57 Kličko: V Kijevu umrlo več kot 100 civilistov
16.51 Irpin je osvobojen
16.22 Tudi Skopje za izgon ruskih diplomatov, Moskva vrača udarec Slovaški
16.19 Ruski poveljnik naj bi se ubil zaradi neuporabnih tankov
15.55 Namestnik Zelenskega: Ne bomo predali ozemlja
15.45 Ruska Nova Gazeta ustavila izdajanje
15.29 Umik z ruskega trga napovedal tudi Carlsberg
15.12 Kremelj: Pogledali bomo posnetke mučenja ruskih vojakov
15.06 Ruska zahteva glede plačila plina v rubljih za G7 nesprejemljiva
14.30 Ruska invazija bo Ukrajino stala 515,1 milijona evrov
12.21 V Kijevu ob odpravniku poslov še en sodelavec
11.57 Danes bodo nadaljevali pogajanja
11.47 Ukrajina začasno ustavila evakuacijo civilnega prebivalstva
11.43 Kremelj: Bidnovi komentarji o Putinu so skrb vzbujajoči
11.27 V Rusiji nehal poslovati tudi Heiniken
10.38 Zamenjali ujetnike na Kačjem otoku
10.23 Zaradi vojne v Ukrajini vse več prezgodnjih porodov
9.34 Ruska ofenziva v Ukrajini ne napreduje
9.40 Prostovoljci Rdečega križa ne morejo dostaviti pomoči v Mariupol
7.33 Biden trdi, da ni pozival k spremembi oblasti v Rusiji
7.05 Zelenski: Ukrajina preučuje možnost nevtralnosti
7.00 Rusi zapustili mesto Slavutič
6.55 Ruska vojska se umika iz Kijeva
6.52 Vojna povzročila za 63 milijard dolarjev škode
6.00 Kijev napoveduje nadaljevanje pogajanj z Moskvo
5.30 Začasni odpravnik poslov Slovenije v Ukrajini prispel v Kijev
21.26 Je zloglasni Čečen Kadirov res prišel v Mariupol?
Ruski mediji poročajo, da naj bi v Mariupol prišel čečenski vodja Ramzan Kadirov, ki je blizu Putinu. Borcem naj bi predal borbeni duh, medtem ko se ti bojujejo za pomembno strateško mesto na jugu Ukrajine.
Čečenski vodja Ramzan Kadirov
20.59 ZDA: Ukrajinci so osvobodili še eno mesto
"Ukrajinci se še naprej trudijo, da bi si povrnili ozemlje," je novinarjem povedal neimenovani uradnik. Ukrajinska vojska je od ruskih sil znova zavzela vzhodno mesto Trostjanec, je dejal visoki ameriški obrambni uradnik.
20.12 Rusija bo po napovedih Lavrova omejila vstop državljanom "neprijaznih držav"
Rusija je danes sporočila, da pripravlja ukrepe za omejitev vstopa za državljane tako imenovanih neprijaznih držav, med katerimi so ob ZDA in Veliki Britaniji tudi vse članice EU. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova so ukrepi odgovor na "neprijazna dejanja" številnih držav, ki so po ruski invaziji na Ukrajino proti Moskvi uvedle sankcije.
"Pripravlja se osnutek predsedniškega odloka o povračilnih vizumskih ukrepih kot odgovor na 'neprijazna' dejanja številnih tujih držav," je v izjavi, ki jo je prenašala ruska državna televizija, dejal Lavrov. "Ta akt bo uvedel številne omejitve za vstop v Rusijo," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, podrobnosti pa ni navedel.
Potem ko je Zahod zaradi ruske invazije na Ukrajino proti Moskvi uvedel obsežne sankcije, je Rusija v odziv nanje razširila seznam "neprijaznih držav". Ta vključuje ZDA, Avstralijo, Kanado, Veliko Britanijo, Novo Zelandijo, Japonsko, Južno Korejo, vse članice EU in tudi nekatere druge države, še poroča AFP.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v odzivu na sprejete sankcije že prejšnji teden napovedal, da bo Rusija za dobavo plina nekaterim "neprijaznim državam", med njimi so vse članice EU, sprejemala le plačila v rubljih.
19.16 V Mariupolu "katastrofalne" razmere z več tisoč mrtvimi
Razmere v obleganem pristaniškem mestu Mariupol so po navedbah Kijeva "katastrofalne", po ukrajinskih navedbah je umrlo okoli pet tisoč ljudi, število žrtev pa bi bilo lahko še mnogo višje. O uničenju poročajo tudi iz drugega največjega mesta Harkov, ki je za zdaj deležno oskrbe. Znova se krepijo tudi spopadi v okolici Kijeva.
Mariupol - before and after “Russian liberation”.
— Visegrád 24 (@visegrad24) March 28, 2022
Nuremberg 2 is needed for hundreds, of not thousands of Russian officials. pic.twitter.com/XPtbQDU3tU
V mestu "je bilo pokopanih okoli pet tisoč ljudi, vendar so se pokopi pred desetimi dnevi ustavili zaradi nenehnega obstreljevanja", je za francosko tiskovno agencijo AFP po telefonu povedala svetovalka ukrajinskega predsednika Tatjana Lomakina, pristojna za humanitarne koridorje.
Kot je navedla, je število ubitih mogoče oceniti le na podlagi trupel, ki so ostala pod ruševinami. Po njenih besedah bi lahko bilo govora o 10 tisoč mrtvih.
Humanitarne razmere so najhujše prav v Mariupolu, kjer je po ukrajinskih navedbah v nečloveških razmerah obtičalo okoli 160 tisoč civilistov, ti nujno potrebujejo hrano, vodo in zdravila. Mesto je tarča nenehnega ruskega obstreljevanja.
O uničenju poročajo tudi iz vzhodnoukrajinskega mesta Harkov. Tam je bilo od začetka ruskih napadov uničenih skoraj 1.180 večnadstropnih stanovanjskih stavb. Ob tem je bilo uničenih tudi več kot 50 vrtcev, skoraj 70 šol in 15 bolnišnic, je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Unian danes povedal župan Harkova Ihor Terehov.
Ruske sile so mesto v zadnjih 24 urah skoraj 60-krat obstreljevale s topništvom in minometi. Informacij o tem sicer ni mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
To drugo največje ukrajinsko mesto je zapustilo približno 30 odstotkov prebivalstva, vendar se je nekaj ljudi vrnilo, je še povedal Terehov. Pred začetkom ruske invazije je imel Harkov okoli 1,5 milijona prebivalcev. Od ruske invazije pred štirimi tedni in pol so ruske sile mesto obstreljevale iz zraka in s topništvom.
Prebivalci, katerih domovi so bili bombardirani, so nastanjeni v še preostalih šolah, vrtcih, kleteh in postajah podzemne železnice. Kljub napadom so veletrgovine v Harkovu še vedno odprte in na voljo so vsa potrebna živila. Harkov se s humanitarno pomočjo oskrbuje tudi iz drugih mest, razmere v mestu opisuje dpa.
Ukrajinske sile, ki so v okolici Harkova uspešno izvedle več protinapadov, so danes po poročanju AFP znova zavzele majhno vas, ki leži približno pet kilometrov od mesta. Pripadniki ukrajinske vojske so zavarovali uničene domove v naselju Malaja Rohan, potem ko so do tam pregnali ruske sile.
Pred novimi neposrednimi pogajanji med Ukrajino in Rusijo ta teden v Turčiji pa so se razmahnili tudi spopadi v okolici prestolnice Kijev. Zaradi ruskih napadov je prekinjena oskrba z elektriko v več kot 80 tisoč domovih, so sporočili ukrajinski predstavniki.
"Sovražnik poskuša prebiti koridor okoli Kijeva in blokirati prometne poti," je dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Gana Maljar. "Obramba Kijeva se nadaljuje. Danes je zelo resno," je opisala razmere.
18.57 Kličko: V Kijevu umrlo več kot 100 civilistov
Župan mesta Kijev Vitalij Kličko je povedal, da je od začetka vojne v glavnem mestu Ukrajine umrlo že več kot 100 civilistov. Uničenih je bilo vsaj 82 večnadstropnih stavb, umrli so štirje otroci, še 16 jih je v bolnišnici. Vsaj 20 trupel jim ni uspelo identificirati.
16.51 Irpin je osvobojen
Mayor of #Irpin Oleksandr Markushin:
— ArmyInform (@armyinformcomua) March 28, 2022
"Today Irpin is liberated. Now the sweep is underway. I want to thank the servicemen of the @ArmedForcesUkr, thank the territorial defense, thank the national police and special police units, the main intelligence department."#StopRussia pic.twitter.com/k1fOyvCJQI
"Danes imamo dobre novice, Irpin je osvobojen," je na Telegramu povedal župan Oleksandr Markušin. "Vemo, da bo mesto še napadeno, ampak mi ga bomo hrabro branili," je dodal.
Ukrajinska vojska naj bi prevzela popoln nadzor nad mestom, ki je bilo ena od glavnih žariščnih točk spopada z rusko vojsko in leži v bližini prestolnice Kijev.
16.22 Tudi Skopje za izgon ruskih diplomatov, Moskva vrača udarec Slovaški
Severna Makedonija se je zaradi kršenja diplomatskih norm odločila izgnati pet ruskih diplomatov, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Skopju. S tem se je pridružila vrsti zahodnih držav, ki so se v preteklih tednih odločile za ta korak. Moskva pa bo po odločitvi Bratislave izgnala slovaške diplomate, s povračilnimi ukrepi pa grozi tudi Varšavi.
Peterica ruskih diplomatov je izvajala dejavnosti, ki so v nasprotju z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, so sporočili z makedonskega zunanjega ministrstva. Ruski diplomati morajo v petih dneh zapustiti državo, so še navedli po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Rusija je že sporočila, da se bo odzvala na poteze Skopja, je poročal Reuters, ki ob tem navaja, da se je Severna Makedonija pridružila mednarodnim sankcijam proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino.
Gre za zadnjo v nizu odločitev o izgonu ruskih diplomatov zahodnih držav. Pred tem so se za to potezo odločile že ZDA, Poljska, baltske države in tudi Slovaška.
Rusko zunanje ministrstvo je v odgovor na odločitev Bratislave o izgonu ruskih diplomatov danes sporočilo, da bo Moskva izgnala tri slovaške diplomate. Ministrstvo je sporočilo, da je poklicalo na pogovor slovaškega veleposlanika v Moskvi in mu sporočilo, da so kot "povračilni ukrep" razglasili tri slovaške diplomate za "nezaželene osebe".
Slovaška je namreč sredi meseca sporočila, da bo izgnala tri ruske diplomate "zaradi njihovega delovanja v nasprotju z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih", je še poročala AFP.
Poljska pa je prejšnji teden zaradi domnevnega vohunjenja izgnala 45 ruskih diplomatov. Ruski veleposlanik v Varšavi Sergej Andrejev je danes opozoril, da bo to imelo za posledico povračilne ukrepe Moskve. Dejal je tudi, da so omenjeni diplomati medtem že zapustili Poljsko, je poročala ruska tiskovna agencija Ria Novosti.
16.19 Ruski poveljnik naj bi se ubil zaradi neuporabnih tankov
Ukrajina trdi, da se je ruski poveljnik ubil po tem, ko se je seznanil s tem, da je 90 odstotkov njihovih tankov uničenih in so neuporabni in nepopravljivi ter da so njihovi deli ukradeni.
15.55 Namestnik Zelenskega: Ne bomo predali ozemlja
Visoki namestnik ukrajinskega predsednika je za BBC povedal, da Ukrajina ni pripravljena predati kateregakoli dela svojega ozemlja. "Jasno je, da te vojne ne morejo držati še več let, a je njihova morala tako nizka, da ne morejo čakati, še posebej ne zaradi logistike," je povedal Oleksandr Rodnjanski.
15.45 Ruska Nova Gazeta ustavila izdajanje
Ruski vodilni neodvisni časnik Nova Gazeta je začasno ustavil izdajanje. Vsebin ne bo distribuiral do konca ruske vojaške operacije v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S to potezo se želi časnik izogniti dokončnemu zaprtju.
Glavni odgovorni urednik Nove Gazete Dmitrij Muratov, lanskoletni prejemnik Nobelove nagrade za mir, je odločitev za prenehanje izdajanja označil za "težko", ob tem pa nakazal, da gre za poskus "rešitve" ugledne publikacije, ki naj bi se tako izognila dokončnemu zaprtju.
"Za nas in, vem, za vas, je to grozna in težka odločitev. A moramo se rešiti drug pred drugim," je dejal v izjavi.
Časnik je napisal, da so prejeli novo opozorilo ruskega medijskega regulatorja Roskomnadzor in da ukinjajo izdajanje na spletni strani, na družbenih omrežjih in v tiskani obliki, dokler ne bo končana "posebna operacija" Rusije v Ukrajini.
Šlo je za drugo prejeto opozorilo v tednu dni. Če medij prejme dve opozorili regulatorja v roku enega leta, ga lahko sodišče ukine.
Prejšnji teden je Roskomnadzor sklenil, da Nova Gazeta nevladne organizacije, o kateri je pisala v eni od zgodb, ni označila za "tujega agenta" v skladu z rusko zakonodajo. Vsebina tokratnega opozorila še ni znana, zaposleni na časniku so bili z njim seznanjeni iz Kremlju naklonjenih medijev.
Nova Gazeta je sicer edini pomembnejši časnik v Rusiji, ki kritizira predsednika Vladimirja Putina in njegove poteze znotraj in zunaj države. Časnik je nastal leta 1993, eden od njegovih soustanoviteljev je bil nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Muratov je lani Nobelovo nagrado za mir prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Resso zaradi njunih naporov za "varovanje svobode izražanja". Prejšnji teden je sporočil, da bo prejeto medaljo podaril skladu za pomoč ukrajinskim beguncem.
15.29 Umik z ruskega trga napovedal tudi Carlsberg
Danski pivovar Carlsberg je danes napovedal popoln umik z ruskega trga, ki je za podjetje sicer eden najpomembnejših. Podjetje v Rusiji zaposluje 8.400 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Carlsberg je umik napovedal kmalu za tem, ko je enako storil nizozemski Heineken.
Podobno kot iz Heinekena so tudi iz Carlsberga sporočili, da odločitev sprejemajo po reviziji strategije podjetja. Izsledki so privedli do "težke in takojšnje" odločitve, da se umaknejo iz Rusije. "Verjamemo, da gre glede na trenutne razmere za pravilno potezo," so v sporočilu za javnost zapisali v danskem podjetju in dodali, da po prodaji ne bodo več prisotni na tem trgu.
Dopoldne so odločitev o umiku objavili tudi v nizozemskem Heinekenu. Pivovarja sta tako zadnja v vrsti mednarodnih podjetij, ki so ruskemu trgu zaradi vojne v Ukrajini obrnili hrbet. Med drugim so trg zapustili Ikea, Coca-Cola in McDonald's.
15.12 Kremelj: Pogledali bomo posnetke mučenja ruskih vojakov
Glavni govornik Kremlja Dmitrij Peskov je povedal, da bodo pregledali posnetke, na katerih naj bi ukrajinska vojska mučila ruske vojake. Ukrajina odgovarja, da gre za posnetke, ki zlahka diskreditirajo ukrajinske vojake, Kremelj pa zagotavlja, da bodo tisti, ki so pri tem sodelovali, odgovarjali.
15.06 Ruska zahteva glede plačila plina v rubljih za G7 nesprejemljiva
Napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Rusija za dobavo plina sprejemala le plačila v rubljih, je za skupino sedmih gospodarsko najrazvitejših držav G7 po besedah nemškega gospodarskega ministra Roberta Habecka nesprejemljiva. "Putin ne bi imel takšne zahteve, če ne bi mislil, da je stisnjen v kot," je dejal Habeck.
"Vsi ministri za energetiko držav G7 se strinjajo, da takšna enostranska poteza očitno krši veljavne pogodbe," je dejal minister, čigar država trenutno predseduje G7.
Plačilo plina v rubljih po Habeckovih besedah ni sprejemljivo. "Pozivamo vsa zaskrbljena podjetja, naj se ne uklonijo Putinovim zahtevam," nemškega ministra povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Putin je prejšnji teden napovedal, da bo Rusija od "neprijateljskih" držav za plačilo plina sprejemala le še rublje. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, gre za poskus stabilizacije domače valute. "Putinov načrt, da nas razdeli, je očiten. Ne bomo se razdelili. Odziv G7 je jasen: pogodbe bodo spoštovane," je Habecka povzela dpa.
14.30 Ruska invazija bo Ukrajino stala 515,1 milijona evrov
Ruska invazija na Ukrajino bo Ukrajino stala okrog 515 milijonov evrov, je potrdila ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko in dodala, da se izgube kažejo v infrastrukturi, izgubljeni gospodarski rasti in drugje.
Dodala je, da je bilo v spopadih uničenih okrog osem tisoč kilometrov cest in deset milijonov kvadratnih metrov stavbenih objektov.
12.21 V Kijevu ob odpravniku poslov še en sodelavec
Slovenskega odpravnika poslov v Kijevu Boštjana Lesjaka spremlja še en sodelavec, so danes za STA potrdili z zunanjega ministrstva. Tudi premier Janez Janša je v tvitu sporočil, da je slovensko veleposlaništvo ponovno začelo delovati, hkrati pa razkril, da je v Kijevu "slovenska ekipa".
"Nazaj smo. Slovenska in evropska zastava znova plapolata pred slovenskim veleposlaništvom v Kijevu," je v angleščini sporočil premier prek Twitterja in zraven objavil dve fotografiji Lesjaka, eno pred poslopjem in drugo v notranjosti pred slovensko, ukrajinsko in evropsko zastavo. Zraven je objavil še poziv h koncu vojne v Ukrajini.
Dodal je, da "ko je ekipa včeraj potovala v ukrajinsko prestolnico, je videla veliko civilistov, ki se vračajo v mesto". Kdo je poleg Lesjaka še v tej diplomatski ekipi, ni razkril. Prav tako na to vprašanje niso odgovorili iz kabineta predsednika vlade in vladnega urada za komuniciranje.
Na zunanjem ministrstvu so potem vendarle za STA potrdili, da Lesjaka v Kijevu spremlja še en sodelavec. Drugih podrobnosti niso razkrili.
V nedeljo so z MZZ tudi sporočili, da je Lesjak varno prispel v Kijev in da bo danes začel opravljati delo odpravnika poslov. Slovensko veleposlaništvo v Kijevu je tako od danes dopoldne znova odprto.
Ob tem so objavili tudi sporočilo Lesjaka ob prihodu v ukrajinsko prestolnico, da je mesto prazno, da se slišijo alarmi in detonacije v daljavi, da pa sicer življenje za tiste, ki so ostali v prestolnici, poteka normalno.
Veleposlanik Slovenije, pristojen za Ukrajino, Tomaž Mencin po navedbah ministrstva medtem nadaljuje svoje delo iz mesta Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji, od koder delujejo tudi številni drugi veleposlaniki, akreditirani v Ukrajini.
11.57 Danes bodo nadaljevali pogovore
Kot so sporočili iz Kremlja, bodo pogajanja med Rusijo in Ukrajino najverjetneje nadaljevali danes v Istanbulu.
11.47 Ukrajina začasno ustavila evakuacijo civilnega prebivalstva
Ukrajinska vlada danes ne namerava odpreti nobenih humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih mest in vasi, so sporočili iz Kijeva. Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je kot razlog navedla obveščevalna poročila, ki svarijo pred ruskimi "provokacijami" vzdolž teh poti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Varni koridorji za evakuacijo so bili vzpostavljeni iz mest Mariupol in Sumi ter mest in vasi okoli prestolnice Kijev, ki so trenutno obkoljene ali skoraj povsem obkoljene z ruskimi vojaki. A danes ukrajinska vlada ne namerava odpreti koridorjev. Rusko obstreljevanje je sicer že v preteklosti preprečilo evakuacijo civilistov iz obleganih mest in povzročilo kaos vzdolž koridorjev.
11.43 Kremelj: Bidnovi komentarji o Putinu so skrb vzbujajoči
Zdi se, da Rusija konec tedna ni pozitivno sprejela pripomb ameriškega predsednika Joeja Bidna, poroča Sky News.
Biden je namreč dejal, da Vladimir Putin ne more ostati na oblasti. Iz Bele hiše so to sicer zanikali, kasneje pa je Biden na novinarsko vprašanje, ali poziva k spremembi režima v Rusiji, odgovoril, da ne.
Iz Kremlja poročajo, da je Bidnov komentar skrb vzbujajoč. Dodajajo tudi, da ni bilo napredka glede ideje o pogovoru med Zelenskim in Putinom.
11.27 V Rusiji nehal poslovati tudi Heiniken
Iz družbe Heiniken so sporočili, da "ni več niti vzdržno niti izvedljivo" nadaljevati poslovanja v Rusiji. Kot so sporočili iz podjetja, so prodajo in proizvodnjo v tej državi že ustavili, začasno prekinjajo tudi izvoz in vse naložbe v tej državi. "Šokirani smo in globoko užaloščeni zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini," so zapisali.
Posel v Rusiji bodo prodali. Kot so pojasnili, bodo pri prodaji upoštevali mednarodno in lokalno zakonodajo, na račun transakcije pa ne nameravajo ustvariti dobička. Celoten postopek naj bi podjetju ustvaril za okoli 400 milijonov evrov stroškov.
Heineken bo posel na ruskem trgu odprodal postopoma, v prehodnem obdobju ga namerava močno oklestiti, s čimer želi zmanjšati tveganje nacionalizacije "in zagotoviti varnost svojih zaposlenih". Plače bo okoli 1.800 Heinekenovih zaposlenih v Rusiji prejemalo do konca leta.
10.38 Zamenjali ujetnike na Kačjem otoku
Iz ukrajinskega parlamenta so v četrtek sporočili, da je bilo 19 posameznikov, ujetih na Kačjem otoku, izpuščenih v zameno za ruske mornarje, poroča Euronews.
"Prva izmenjava vojnih talcev se je zgodila na ukaz predsednika Zelenskega," je parlament sporočil na Twitterju.
⚡️ The first exchange of war hostages occurred on President @ZelenskyyUa's order. Additionally, today, #Ukraine exchanged 11 Russian sailors we rescued from a sunken ship near #Odesa to 19 Ukrainian sailors (authors of the legendary phrase "Russian warship go f*** yourself")
— Verkhovna Rada of Ukraine - Ukrainian Parliament (@ua_parliament) March 24, 2022
👇 pic.twitter.com/HavGsHeaF9
"Enajst ruskih mornarjev, ki so jih rešili iz potopljene ladje blizu Odese, je zamenjalo 19 ukrajinskih mornarjev," so dodali.
Med izmenjanimi so bili tudi tisti, ki so pritegnili mednarodno pozornost s kljubovalnim zavračanjem ruskih pozivov k predaji.
Spomnimo, ukrajinski uradniki so sprva poročali, da so bile vse enote, ki so bile nameščene na strateškem otoku v Črnem morju, ubite.
Rusija in Ukrajina sta v četrtek izmenjali tudi po deset drugih vojnih ujetnikov, kar je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk opisala kot "prvo popolno izmenjavo vojaških ujetnikov".
13 Ukraine soldiers stationed at snake island, Ukraine where attacked by a Russian battle ship after telling the battle ship crew to “f*ck off Russian battle ship” and luckily all 13 soldiers escaped with just injuries pic.twitter.com/4DJwhgivxa
— ukraine news (@ukrain_news_) March 21, 2022
"Vsi so na varnem in dobivajo vso pomoč, ki jo potrebujejo," je povedala Vereščukova na tiskovni konferenci.
10.23 Zaradi vojne v Ukrajini vse več prezgodnjih porodov
Po besedah Irine Kondratove, direktorice klinike v Lvovu, se je od začetka vojne povečalo število prezgodnjih porodov.
"Na to vplivajo okužbe, pomanjkanje medicinske pomoči, slaba prehrana. Vojna ustvarja tveganje za prezgodnji porod," je dejala.
Vse bolnišnice po Ukrajini sicer ne poročajo o porastu prezgodnjih porodov, toda v porodnišnici v Lvovu, kjer se je pred kratkim zgodil priliv mater z območij spopadov, se je število prezgodnjih porodov podvojilo.
V porodnišnici so začeli graditi poseben podzemni bunker za namestitev dojenčkov na intenzivni negi v primeru zračnih napadov.
V Ukrajini se je povečalo število prezgodnjih prodov. 9.34 Ruska ofenziva v Ukrajini ne napreduje
Ruska vojska ima v Ukrajini težave pri napredovanju, ukrajinske sile naj bi uspešno odbile več ruskih napadov in izvedle nekaj protinapadov.
Prvotni upi Rusije na hitro in neovirano zavzetje Ukrajine so zbledeli. Ruske sile so le malo napredovale pri zavzemanju ključnih mest, zato so se preusmerile v bombardiranje iz zraka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinska vojska je v svojem poročilu danes zapisala, da so odbili pet napadov ruskih sil v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu države.Tam naj bi uničili dva tanka, pehotno vozilo in avtomobil. Ukrajinske letalske sile pa so sporočile, da so uničile štiri letala, en helikopter in dva brezpilotna letalnika, poroča britanski BBC. Dodali so, da teh trditev ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Ukrajinska vojska je v svojem poročilu danes zapisala, da so odbili pet napadov ruskih sil v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu države. V poročilu ukrajinskega generalštaba je navedeno tudi, da njihove sile še naprej zadržujejo ruske enote, ki poskušajo s severozahoda in vzhoda prebiti ukrajinsko obrambo ter prevzeti nadzor nad ključnimi cestami in naselji v okolici Kijeva.
Generalštab ukrajinske vojske je sporočil še, da je bila Rusija po hudih izgubah prisiljena umakniti svoje enote iz nekaterih delov Ukrajine. V posodobljenem poročilu o spopadih so zapisali, da se je "znatno zmanjšala intenzivnost" premikov vojaških enot iz Rusije v Ukrajino.
Ukrajinska vojska je medtem v okolici mesta Harkov na vzhodu države uspešno izvedla več protinapadov, je sporočil lokalni vojaški poveljnik. Na družbenem omrežju Telegram je zapisal, da so ruske enote v več krajih v nedeljo uspešno potisnili nazaj.
Ukrajinski generalštab je v nedeljo zvečer dejal tudi, da naj bi se po njihovih podatkih ruska vojska pripravljala na nove zračne napade na Ukrajino, saj naj bi na jugovzhod Belorusije dostavljali balistične rakete kratkega dosega in manevrirne rakete.
Ker imajo Rusi taktične in logistične težave, je vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov po navedbah AFP danes dejal, da ruski voditelj Vladimir Putin morda "želi razdeliti državo po vzoru Koreje ter postaviti ločitveno črto med zasedenimi in nezasedenimi regijami".
9.40 Prostovoljci Rdečega križa ne morejo dostaviti pomoči v Mariupol
Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da še ne more dostaviti pomoči obleganemu Mariupolu. Rusijo in Ukrajino pozivajo, naj zagotovijo varen prehod.
"Obe strani morata imeti dogovor in omogočiti varen prehod. Napovedati morata pot in dati ljudem dovolj časa, da izstopijo," je za BBC povedal tiskovni predstavnik Rdečega križa Matt Morris. "Trenutno nimamo ekipe, ki bi imela dostop do mesta," je dejal.
Mednarodno humanitarno pravo zahteva, da se ljudem dovoli odhod, vendar jih ne smemo prisiliti, da odidejo. Številni prebivalci Mariupola se že tedne skrivajo v kleteh, brez hrane, vode in zdravil.
Mariupol je na robu humanitarne katastrofe in ga je treba popolnoma evakuirati, je dejal župan Bojčenko. Reuters poroča, da je Bojčenko dejal, da je v mestu brez elektrike ujetih okoli 160 tisoč civilistov.
Na evakuacijo je čakalo 26 avtobusov s civilisti, a ruske sile jim niso dovolile varnega prehoda, je dejal. "Ruska federacija se igra z nami," je dejal.
7.33 Biden trdi, da ni pozival k spremembi oblasti v Rusiji
Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo v Washingtonu zagotovil, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji, čeprav je dan prej dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne sme ostati na oblasti. Da kaj takega ni cilj zveze Nato, je v nedeljo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz.
Bidna je v nedeljo novinarka vprašala, ali si želi odstraniti Putina s položaja in ali je pozval k spremembi oblasti, kar je ameriški predsednik zanikal. Biden je v soboto v svojem govoru v Varšavi označil Putina za diktatorja, vojnega zločinca in klavca. "Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti," je ob tem poudaril.
Besede predsednika so številni razumeli kot dramatično spremembo zunanje politike ZDA. Bela hiša je sicer nemudoma pojasnila, da to ni bil poziv k strmoglavljenju Putina. Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken je v nedeljo zagotovil, da si ameriška vlada ne prizadeva spremeniti oblasti v Rusiji.
Bidnova izjava je sprožila ogorčenje v Rusiji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da ni Bidnova odločitev, kdo bo vladal v Rusiji, saj predsednika izvolijo državljani.
V bran Bidnu je stopil nemški kancler. "To ni cilj Nata in mimogrede to niti ni cilj ameriškega predsednika," je glede spremembe oblasti dejal Scholz za televizijo ARD.
Voditelja sta o tej temi med drugim govorila, ko je Scholz obiskal Bidna v Beli hiši še pred vojno v Ukrajini. "Oba se strinjava, da sprememba oblasti ni ne predmet razprave ne cilj politike, ki jo skupaj zasledujemo," je dodal.
7.05 Zelenski: Ukrajina preučuje možnost nevtralnosti
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da ukrajinski pogajalci temeljito preučujejo možnosti za razglasitev nevtralnosti Ukrajine, ki je ena od ključnih zahtev Rusije pri pogajanjih.
"Ta točka je zame razumljiva, o njej razpravljamo in jo skrbno preučujemo," je dejal Zelenski v intervjuju za več neodvisnih ruskih medijev. Dodal je, da bi odločitev za nevtralnost morala biti potrjena na referendumu, varnost v Ukrajini pa bi morale zajamčiti tretje strani.
Zelenski je še dejal, da želi doseči kompromis z Rusijo glede vprašanja Donbasa. Dodal je, da je vprašanje ruskega jezika ena od tem pogajanj in da je dogovor z Rusijo mogoč le, če se ruske čete umaknejo iz Ukrajine.
"Pred nami je nov krog pogajanj. Naše prednostne naloge so znane, predvsem sta ključni suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine. Naš cilj je jasen - mir in čimprejšnja ponovna vzpostavitev normalnega življenja v naši domovini," je Volodomir Zelenski dejal v videonagovoru. Z ruske strani je bilo v začetku meseca slišati, da bi Ukrajina lahko prevzela švedski ali avstrijski model nevtralnosti. Ukrajina je predlog zavrnila, češ da lahko le v Kijevu oblikujejo sistem, ki bo sprejemljiv za Ukrajince.
V pogovoru z ruskimi novinarji je Zelenski Putina obtožil, da zavlačuje s pogajanji in podaljšuje konflikt. "S predsednikom Ruske federacije se moramo dogovoriti. Da bi dosegli dogovor, pa se mora dejansko srečati z mano," je dejal Zelenski.
Ruski medijski regulator Roskomnadzor je ruske medije posvaril pred predvajanjem intervjuja z Zelenskim, poroča francoska tiskovna agencija AFP, češ da bi bili zaradi tega lahko predmet preiskave in tarča ukrepov. Zelenski je v 90-minutnem intervjuju sicer govoril v ruskem jeziku.
7.00 Rusi zapustili Slavutič
Ruske sile so zapustile mesto Slavutič, ki leži 50 kilometrov severovzhodno od jedrske elektrarne Černobil in v katerem večinoma živijo tamkajšnji zaposleni. Rusi so nadzor nad mestom prevzeli v soboto, ko so zajeli tudi župana Jurija Fomičeva in ga kmalu nato izpustili.
6.55 Ruska vojska se umika iz Kijeva
Glavni štab ukrajinske vojske je sporočil, da se je večji del ruskih sil umaknil iz kijevske regije. Dva bataljona naj bi se umaknila v Belorusijo.
6.52 Vojna povzročila za 63 milijard dolarjev škode
Ekonomska fakulteta v Kijevu ocenjuje, da je ruski napad na Ukrajino do zdaj povzročil za več kot 63 milijard dolarjev škode na infrastrukturnih objektih. Uničenih ali poškodovanih je 4.431 stanovanjskih objektov, 92 tovarn in 378 šol. Uničenih je tudi 12 letališč in sedem elektrarn.
6.00 Kijev napoveduje nadaljevanje pogajanj z Moskvo
Po dveh tednih pogajanj med Ukrajino in Rusijo prek videokonferenc naj bi se pogovori že danes nadaljevali v živo, in sicer v Turčiji, je včeraj sporočil glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija. V Moskvi so potrdili nadaljevanje pogovorov, a je glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski začetek pogovorov napovedal za torek.
Urad turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pa je potrdil, da sta se Erdogan in Putin dogovorila o tem, da bodo pogovori med delegacijama potekali v Istanbulu.
5.30 Začasni odpravnik poslov Slovenije v Ukrajini prispel v Kijev
Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je Boštjan Lesjak sinoči varno prispel v Kijev, kjer danes začenja delo začasnega odpravnika poslov Republike Slovenije v Ukrajini. Veleposlaništvo bo tako od ponedeljka od 9. ure ponovno odprto.
Boštjan Lesjak je varno prispel v Kijev, kjer bo začel z delom začasnega odpravnika poslov R Slovenije 🇸🇮 v Ukrajini 🇺🇦.
— MFA Slovenia (@MZZRS) March 27, 2022
“Mesto je prazno, slišijo se alarmi in detonacije v daljavi, sicer pa življenje za tiste, ki so ostali v prestolnici, poteka normalno,” je dejal ob prihodu. pic.twitter.com/4DA0iI0jwc
Kot so zapisali na ministrstvu, je Lesjak ob prihodu dejal, da je mesto prazno, da se slišijo alarmi in detonacije v daljavi, da pa sicer življenje za tiste, ki so ostali v prestolnici, poteka normalno.
Veleposlanik Slovenije, pristojen za Ukrajino, Tomaž Mencin po navedbah ministrstva nadaljuje svoje delo iz mesta Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji, od koder delujejo tudi številni drugi veleposlaniki, akreditirani v Ukrajini.
61