Petek, 17. 1. 2025, 18.56
1 ura, 27 minut
Zdaj je razkrito: to bo spopad stoletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,29
Elon Musk je z družbenim omrežjem X izgubil boj proti brazilski državi, zaradi česar naj bi ugotovil, da potrebuje pomoč ameriške vlade za boj proti zakonodaji drugih držav.
V ozadju povezovanja družbenega omrežja X Elona Muska in Mete Marka Zuckerberga z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je hladna poslovna logika – in tudi stanje šibkosti in nemoči. Bliža se namreč veliki spopad med družbenimi omrežji in državo, piše Financial Times.
Najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki ima v lasti družbeno omrežje X, je že lani poleti odločno in z veliko denarja podprl Donalda Trumpa. Podobno je po volitvah storil izvršni direktor tehnološkega podjetja Meta Mark Zuckerberg.
Gre za ugajanje Trumpu ...
Meta, ki ima med drugim v lasti dve globalno izredno priljubljeni omrežji Facebook in Instagram, bo tako v ZDA končala sodelovanje z zunanjimi sodelavci, ki so preverjali objave ter jih po potrebi označevali kot zavajajoče ali lažne.
Po poročanju CNN gre za jasen poskus ugajanja Trumpu, potem ko so konservativci in desnica leta napadali Meto zaradi njihove domnevne pristranskosti.
Meta je pred tem kot pristojnega za odnose z javnostjo imenovala nekdanjega republikanskega uradnika Joela Kaplana, mesto v upravnem odboru pa podelila prvemu možu podjetja za promocijo borilnih veščin UFC Dani Whitu, sicer tesnemu zavezniku Trumpa.
… ali je v ozadju strateški cilj ameriških družbenih omrežij?
Toda kot piše David Allen Green v Financial Timesu, je v ozadju zadnjih sprememb želja ameriških družbenih omrežij, da bi dobila močnega zaveznika v novem ameriškem predsedniku in njegovi administraciji.
Družbena omrežja namreč niso tako močna, kot se zdi, da verjamejo njihovi navijači in kritiki. Dejansko so ponudniki ameriških platform družbenih medijev šibki pred določeno oviro. Ta ovira je zakonodaja zunaj ZDA – predvsem v Evropski uniji, pa tudi drugod, na primer v Braziliji in na Kitajskem.
Mark Zuckerberg naj bi potreboval pomoč Trumpa, da bi lahko EU spravil na kolena.
Platforme družbenih medijev so spoznale, da ne morejo same zmagati v bitkah s tujimi vladami in pravnimi sistemi. Niso dovolj močni, da bi rešili svoje težave. Potrebujejo pomoč.
Nemoč družbenih omrežij v boju z državo
Da so družbena omrežja ob trku z zakonodajo nekaterih držav nemočna, je ugotovil Musk. Ta je najprej nasprotoval odredbi brazilskega vrhovnega sodišča o odstranitvi žaljivega gradiva, na koncu pa kapituliral in izpolnili obveznosti, ki jih nalagata brazilski sodni sistem in lokalna zakonodaja. "X je sopel in pihal, toda edina hiša, ki je bila podrta, je bila njegova," piše Green.
"Ta šibkost podjetij ob odločnem delovanju države ne bi smela biti presenetljiva. V vsakem končnem boju bo država prevladala nad korporacijo iz preprostega razloga, ker ima korporacija kot pravna oseba le pravni obstoj in upravičenja v obsegu, ki ga določa zakonodaja. Tisti, ki nadzorujejo zakon, lahko, če želijo, nadzorujejo in ukrotijo katerokoli družbo v svoji pristojnosti."
Meta skupaj s Trumpom proti EU?
Ponovna izvolitev Trumpa za predsednika ZDA je na primer Zuckerbergovi Meti ponudila veličastno priložnost, da se od jalovega sodelovanja z EU preusmeri h konfrontaciji in prisili. Če bi Meti uspelo pridobiti ameriško vlado v svojih bitkah z EU in drugimi jurisdikcijami, bi povečala svoje možnosti za uspeh.
Zuckerberg je v svoji objavi na Facebooku o spremembah različnih politik odkrito dejal, da želi sodelovati s predsednikom Trumpom, da bi se ubranil vlad po vsem svetu.
Musk je pred volitvami leta 2016 podpiral demokratko Hillary Clinton, leta 2022 je podpiral floridskega senatorja Rona DeSantisa proti Trumpu, lani poleti pa je podprl Trumpa. Po volitvah sta skoraj nerazdružljiva. Ne levi ob Trumpu je Dana White, ki je nedavno dobil mesto v upravnem odboru Zuckerbergove Mete.
"Te vlade preganjajo ameriška podjetja in si prizadevajo za večjo cenzuro. ZDA imajo najmočnejšo ustavno zaščito svobode izražanja na svetu ... Edini način, da lahko preprečimo ta svetovni trend, je podpora ameriške vlade," trdi Zuckerberg.
Tehnološka podjetja skušajo od znotraj oslabiti EU
Kot piše Green, se voditelji številnih tehnoloških podjetij zelo zanimajo za promocijo nove ameriške vlade in oslabitev odločnosti v EU. Zato snubijo evropske voditelje iz držav, ki so naklonjeni Trumpu, na primer na Madžarskem in v Italiji, da bi lahko politiko EU oslabili od znotraj.
Tehnološki velikani ne sprejemajo te robustne strategije zato, ker so močni – vedo, da tako kot X v Braziliji ne morejo prevzeti nobene odločne vlade ali pravnega sistema na pomembnem trgu in zmagati. To počnejo, ker vedo, da so šibki in da potrebujejo zaveznike. Njihov poslovni model je odvisen od tega.
Če bi bila Meta in X prepričana, da se bosta zoperstavila regulativnim zahtevam EU, Brazilije in drugod, jima ne bi bilo treba podpreti Trumpa in nove administracije.
Državna moč vedno premaga družbena omrežja
"Dejstvo, da to počnejo odkrito in brez opravičevanja – pravzaprav brez sramu – pomeni, da vedo, da imajo izziv, s katerim se morda ne bodo mogli soočiti. Vedo, da so nekatere tuje vlade in pravni sistemi sposobni zmagati v katerikoli neposredni regulativni bitki."
Kajti kot kaže predaja Muska in X brazilskim sodiščem, bo državna moč verjetno na koncu vedno zmagala v boju proti platformam, če bo izzvana.
Tehnološka podjetja skušajo notranje oslabiti EU tako, da snubijo nekatere voditelje. Med njimi je italijanska premierka Giorgia Meloni, ki ima tesne stike z Muskom.
Nedavna imenovanja na ravni upravnega odbora pri Meti so videti, kot da se pripravlja na bitko, v kateri njen trenutni komercialni model zahteva, da premaga cilje tujih vlad. Nova imenovanja so strateško zelo smiselna.
Bo EU dovolj odločna za boj?
Tehnološka podjetja namreč lahko zmagajo le s pomočjo vlada ZDA, ki bo ustrahovala druge države v korist platform. Zdaj je vprašanje, ali imajo EU, Brazilija in drugi dovolj odločnosti in poguma za to, kar bo postalo grd javni večnacionalni spor, v Financial Timesu še piše Green.
