Petek, 21. 2. 2025, 19.53
7 ur
Vojna v Ukrajini
Trump: Zelenski ni tako pomemben, da bi moral sodelovati pri mirovnih pogajanjih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,62
Trump je izjavil, da Zelenski otežuje sklepanje poslov.
Ameriški posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg je pogovore v Kijevu, kjer se je v četrtek srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, danes označil za pozitivne, Zelenskega pa za pogumnega voditelja. A kasneje je sledila nova Trumpova hladna prha, saj je v pogovoru za Fox news dejal, se mu ne zdi nujno, da Zelenski sodeluje na pogajanjih o Ukrajini.
19.45 Tajni pogovori med ameriškimi in ruskimi akterji o Ukrajini
18.03 Golob po telefonu z Zelenskim tudi o nadaljnji podpori Kijevu
17.49 Trump: Ni nujno, da Zelenski sodeluje na pogovorih o Ukrajini
16.10 Ameriški odposlanec za Ukrajino pogovore v Kijevu označil za pozitivne
15.00 Kremelj brani Trumpove napade na Zelenskega
12.52 Ruska vojska zavzela še dve vasi na vzhodu Ukrajine
11.24 Madžarska napoveduje blokado sankcij EU proti Rusiji zaradi pogajanj z ZDA
10.33 Lavrov: Vojno v Ukrajini je mogoče rešiti le z odpravo vzrokov za krizo
10.29 Trump si želi redkih zemelj
19.45 Tajni pogovori med ameriškimi in ruskimi akterji o Ukrajini
Neuradni predstavniki ZDA in Rusije so se v zadnjih mesecih večkrat sestali v Švici, kjer so neformalno razpravljali o Ukrajini, srečanja pa so opisali kot "sestanke po drugi poti", vrsto neuradne diplomacije, namenjene zmanjševanju napetosti, poroča Reuters, ki se sklicuje na tri neimenovane vire.
Rusija in ZDA sta s to skrito komunikacijo začeli po volilni zmagi ameriškega predsednika Donalda Trumpa 5. novembra, so še navedli viri.
Navajajo še, da so sestanki v Švici potekali tudi pred nekaj dnevi ob Münchenski varnostni konferenci. "Obe strani sta se srečali v Ženevi, ko je konferenca še trajala," sta povedala dva vira.
Viri niso razkrili, ali so na sestankih sodelovali tudi ukrajinski predstavniki. Po navedbah dveh virov, udeleženci niso državni uradniki, imajo pa varnostne in diplomatske izkušnje.
18.03 Golob po telefonu z Zelenskim tudi o nadaljnji podpori Kijevu
Slovenski premier Robert Golob se je danes po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki se je zahvalil Sloveniji za vso pomoč Ukrajini. Voditelja sta med drugim govorila tudi o nadaljnji podpori Slovenije Kijevu na mednarodnem političnem odru.
"V današnjem telefonskem pogovoru med predsednikom vlade Robertom Golobom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je bila izražena zahvala Sloveniji za vso pomoč Ukrajini," so zapisali v sporočilu slovenske vlade na družbenem omrežju X.
I spoke with Slovenian Prime Minister Robert Golob and thanked Slovenia for providing 14 defense aid packages to Ukraine. The Ukrainian people deeply appreciate this steadfast support from the Slovenian nation.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) February 21, 2025
We discussed bilateral relations, upcoming plans, and joint steps,… pic.twitter.com/eyceTsd5K4
Zelenski je po pogovoru na omrežju X zapisal, da Ukrajinci močno cenijo trdno podporo slovenskega naroda.
Kot je dodal, sta z Golobom govorila o dvostranskih odnosih, prihodnjih načrtih in skupnih korakih, izmenjala pa sta tudi stališča glede končanja vojne in varnostnih jamstev. "Hitro in enotno ukrepanje je ključno za pravičen in trajen mir," je zapisal. Slovenija je pri tem po njegovih besedah pokazala jasno razumevanje in pripravljenost.
Slovenskemu premierju je Zelenski po lastnih besedah predstavil še novo ukrajinsko pobudo, imenovano Hrana iz Ukrajine, katere cilj je zagotoviti hrano za ljudi v Siriji. Kot je dodal Zelenski, je Slovenijo povabil, naj se iniciativi pridruži.
Ta teden se je zvrstila vrsta srečanj na mednarodni ravni o morebitnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Med drugim je Pariz gostil dve srečanji pretežno evropskih voditeljev o Ukrajini, na enem od teh pa je sodeloval tudi premier Golob, ki je poudaril pomen enotnosti Evrope.
Golob se je zavzel tudi za takojšnje premirje v Ukrajini, pri čemer bi po njegovem mnenju morali vsi pozvati ruskega predsednika Vladimirja Putina, da konča agresijo in prepreči nadaljnje žrtve.
17.49 Trump: Ni nujno, da Zelenski sodeluje na pogovorih o Ukrajini
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da se mu ne zdi "pomembno", da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prisoten na mirovnih pogajanjih z Rusijo. Ameriški predsednik je dodal: "Zelo otežuje sklepanje poslov."
16.10 Ameriški odposlanec za Ukrajino pogovore v Kijevu označil za pozitivne
"Obsežne in pozitivne razprave z Zelenskim, borbenim in pogumnim voditeljem naroda v vojni, in njegovo nadarjeno ekipo za nacionalno varnost," je na družbenem omrežju X po pogovorih v Kijevu zapisal Kellogg, ki ga je Trump imenoval za posebnega odposlanca za Rusijo in Ukrajino.
Njegovo sporočilo je v nasprotju z izjavami, ki jih je v zadnjih dneh na račun Zelenskega izrekel Trump. Ukrajinskega predsednika je namreč označil za diktatorja, krivdo za vojno v Ukrajini pa pripisal Kijevu.
Kellogg in Zelenski po srečanju v Kijevu v četrtek nista dajala izjav za javnost. Po poročanju medijev naj bi skupno novinarsko konferenco odpovedali na zahtevo Washingtona.
Zelenski je sicer po pogovorih v objavljeni izjavi pozval k močnim odnosom med Kijevom in Washingtonom, srečanje s Kelloggom pa označil za plodno.
V rednem videonagovoru pa je ponoči dejal, da je srečanje s Kelloggom povrnilo nekaj upanja, pri čemer sta se oba strinjala o nujnosti zanesljivih varnostnih jamstev, da se vojna ne bo ponovila.
Washington je ključni finančni in vojaški podpornik Ukrajine, vendar je Trump močno vznemiril Kijev in evropske zaveznike, potem ko je mimo njih začel z Rusijo pogovore za končanje vojne v Ukrajini. V Kijevu in evropskih prestolnicah se bojijo, da bi se vojna končala pod pogoji, ki bi nagradili le ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Trump je v sredo tudi dejal, da ima Rusija prednost v pogajanjih za končanje vojne, saj nadzira del ukrajinskega ozemlja.
15.00 Kremelj brani Trumpove napade na Zelenskega
Kremelj je danes zavrnil trditve, da ima nova ameriška administracija proruska stališča, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump nedavno ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je razumljivo, da ni mogoče ostati ravnodušen, če Kijev zavrača mirovna pogajanja.
"Mislim, da je to napačen vtis," je dejal Peskov v odzivu na vprašanje novinarjev, ki so ga povprašali za komentar trditve, da je ameriška administracija "postala proruska in protiukrajinska".
Iz Washingtona so namreč ta teden prišli ostri napadi na Zelenskega. Trump je ukrajinskega predsednika označil za diktatorja, krivdo za vojno v Ukrajini pa pripisal Kijevu.
Po mnenju Peskova je razumljivo, da nihče ne more ostati ravnodušen, če Ukrajina zavrača politična pogajanja o miroljubni rešitvi in nima interesa za vzpostavitev miru. "Ker le malokdo lahko ostane ravnodušen, se to seveda odraža v čustvenih izjavah," je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal Peskov, kot povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Glede možnosti prihodnjega srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Trumpom pa je Peskov dejal, da se obe strani strinjata o "nujnosti takšnega srečanja", kar so potrdili tudi na srečanju visokih ameriških in ruskih predstavnikov v torek v Rijadu v Savdski Arabiji.
Peskov je ob tem poudaril odločenost, da se obe strani na to srečanje temeljito pripravita, da bi zagotovili kar največjo učinkovitost pogovorov, poroča dpa.
Trump je po nastopu mandata prejšnji mesec korenito spremenil zunanjo politiko ZDA v povezavi z Ukrajino, od katere v zameno za vojaško in drugo podporo zahteva dostop do redkih zemelj in naravnih bogastev. Hkrati je odpravil politiko mednarodne izolacije Rusije. To je povzročilo zaskrbljenost tako v Ukrajini kot Evropi.
12.52 Ruska vojska zavzela še dve vasi na vzhodu Ukrajine
Ruska vojska je zavzela še dve vasi v ukrajinski vzhodni regiji Doneck nedaleč od regije Dnipropetrovsk, kamor ruske sile še niso prodrle, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Lokalni ukrajinski predstavniki iz Donecka in več drugih regij so medtem poročali, da je bilo v minulih 24 urah v ruskih napadih ubitih 12 civilistov.
Iz regij Doneck, Herson, Nikopol in Zaporožje so po poročanju britanskega BBC poročali o 12 mrtvih in šestih ranjenih civilistih v ruskih napadih ter več deset uničenih poslopjih in poškodovani infrastrukturi.
Poškodovana je bila tudi infrastruktura in električna napeljava v Kijevu in regiji Potlava, a tu žrtev ruski napadi niso zahtevali.
Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je zavzela vasi Nadejdinka in Novosilka.
Ukrajinske letalske sile so pred tem sporočile, da so minulo noč nad Ukrajino sestrelili 87 od 160 ruskih dronov, drugih 70 brezpilotnih letalnikov pa ni povzročilo nobene škode.
Rusko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da je ruska vojska v Donecku zavzela vasi Nadejdinka in Novosilka, ki ležita le nekaj kilometrov vzhodno od regije Dnipropetrovsk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska vojska, ki je bolj številčna in bolje opremljena od ukrajinske, se je v zadnjih tednih približala osrednji regiji Dnipropetrovsk, kamor od začetka invazije leta 2022 še ni prodrla.
V vzhodni regiji Doneck si ruska vojska trenutno prizadeva osvojiti tudi ukrajinski trdnjavi Pokrovsk in Časiv Jar, ki se že več mesecev upirata njenim napadom.
Medtem ko so razmere na bojišču za Kijev težke, trenutne napetosti med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zbujajo strahove glede ključne ameriške podpore Ukrajini, še navaja AFP.
Trump, ki je brez Ukrajine začel pogovore z Moskvo o končanju vojne v Ukrajini, je namreč v zadnjih dneh ostro kritiziral Zelenskega. Med drugim ga je označil za "neizvoljenega diktatorja", ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil". V sredo je še dejal, da ima Rusija prednost v pogajanjih za končanje vojne, saj nadzira del ukrajinskega ozemlja.
11.24 Madžarska napoveduje blokado sankcij EU proti Rusiji zaradi pogajanj z ZDA
Madžarska bi lahko kljub pritiskom Bruslja nasprotovala podaljšanju sankcij proti Rusiji, ker ne želi ogrožati mirovnega procesa in pogovorov med Moskvo in Washingtonom, je v četrtek dejal zunanji minister Peter Szijjarto. Del že uveljavljenih sankcij proti Rusiji morajo članice EU soglasno podaljšati do 15. marca, sicer bodo prenehale veljati.
"Jasno je, da provojni evropski politiki hitijo naprej in skušajo otežiti vzpostavljanje miru, saj v Bruslju nenehno skušajo sprejemati odločitve, ki bi lahko ovirale mirovni proces," je v izjavi za madžarske medije povedal Szijjarto.
Madžarski zunanji minister, ki se trenutno mudi v ZDA, je svoje komentarje podal v luči nedavnih pogovorov med visokima delegacijama Rusije in ZDA o ponovni vzpostavitvi odnosov med državama in končanju vojne v Ukrajini.
"Blokirali bomo vsako odločitev Bruslja, ki bi lahko otežila ta pogajanja," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
"Blokirali bomo vsako odločitev Bruslja, ki bi lahko otežila ta pogajanja," je dejal Szijarto.
Szijjarto je še dejal, da je njegova država pod velikim pritiskom Bruslja, da bi potrdila podaljšanje doslej uveljavljenih sankcij, in ob tem ni izključil možnosti, da bi Budimpešta podaljšanje sankcij podprla še pred rokom, ki se izteče 15. marca.
Do takrat mora 27 članic EU s soglasjem podaljšati sankcije proti več kot 2.400 ruskim posameznikom in poslovnim subjektom, sicer bodo prenehale veljati.
Članice EU so se po navedbah diplomatov ravno v sredo dogovorile o 16. svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, uradno pa naj bi jih v ponedeljek ob tretji obletnici ruske invazije sprejeli zunanji ministri.
Madžarska pod vodstvom premierja Viktorja Orbana pogosto nasprotuje ukrepom EU proti Rusiji ali v podporo Ukrajini. Tudi januarja je nasprotovala novemu polletnemu podaljšanju sankcij in grozila z blokado, dokler od Evropske komisije ni prejela ustreznih zagotovil glede energetske varnosti.
Szijjarto je v četrtek na omrežju X sporočil tudi, da Madžarska nasprotuje novemu svežnju vojaške pomoči EU za Ukrajino. "Ne bomo podprli porabe denarja evropskih davkoplačevalcev za podaljševanje vojne," je zapisal madžarski minister.
Ob tem je omenil pomoč v višini 20 milijard, čeprav predlog predvideva vojaško podporo Ukrajini v vrednosti šestih milijard evrov za večje število artilerijskih izstrelkov, sisteme zračne obrambe in usposabljanje ukrajinskih vojakov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
10.33 Lavrov: Vojno v Ukrajini je mogoče rešiti le z odpravo vzrokov za krizo
Rešitev za konflikt v Ukrajini je mogoče najti le, če se odpravijo vzroki za krizo, je v četrtek na srečanju zunanjih ministrov držav skupine G20 v Johannesburgu povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in se zavzel za uveljavljanje verskih in jezikovnih pravic v Ukrajini. Znova je odgovornost za rusko invazijo pripisal Evropi in Ukrajini.
"V Evropi je nepremišljena širitev zavezništva (Nato) že pripeljala do ukrajinske krize," je Lavrov povedal v Johannesburgu. Prepričan je, da je rešitev konflikta mogoče najti le, če se odpravijo "vzroki za krizo v Ukrajini". Pri tem se je zavzel za uveljavljanje verskih in jezikovnih pravic.
Rusija je namreč invazijo na Ukrajino pred skoraj tremi leti med drugim utemeljila tudi z obtožbami, da Kijev zatira rusko govorečo manjšino na vzhodu Ukrajine.
Lavrov je vlado v Kijevu označil za rasistično in Zahod obtožil, da podpira neofašistična gibanja v Ukrajini.
Lavrov je vlado v Kijevu označil za rasistično in Zahod obtožil, da podpira neofašistična gibanja v Ukrajini. Ponovno je ocenil, da so bili pogovori delegacij ZDA in Rusije v Rijadu dobri in da je Washington spoznal, da mora varnost v Evropi vključevati tudi varnost Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Srečanje zunanjih ministrov skupine G20 sledi koreniti spremembi zunanje politike ZDA do Ukrajine po nastopu predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Washington namreč od Ukrajine v zameno za vojaško in drugo podporo zahteva dostop do redkih zemelj. Hkrati je odpravil politiko mednarodne izolacije Rusije. To pa je povzročilo zaskrbljenost tako v Ukrajini kot v Evropi.
V skupini G20, v kateri je 19 držav ter Evropska unija in Afriška unija, obstajajo globoka razhajanja do vrste pomembnih vprašanj, kot so vojna v Ukrajini in podnebne spremembe, pa tudi o tem, kako odgovoriti na dramatične premike v ameriški politiki po vrnitvi Trumpa v Belo hišo.
10.29 Trump si želi redkih zemelj
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se spopada z vse večjim pritiskom glede sklenitve dogovora z Washingtonom o dostopu do redkih zemelj v zameno za pomoč ZDA. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Mike Waltz je opozoril, da Zelenski priložnosti ne jemlje resno in da je Trump precej nezadovoljen z njim. Medtem pa je Zelenski poudaril pomen močnih dogovorov, ki bodo dejansko delovali.
Zelenski je v rednem videonagovoru na družbenem omrežju X ponoči dejal, da je četrtkovo srečanje s posebnim odposlancem ZDA za Rusijo in Ukrajino Keithom Kelloggom povrnilo nekaj upanja. Poudaril je, da je potreben močan dogovor z ZDA, ki bo dejansko deloval. Svoji ekipi pa je tudi naložil, naj ukrepa hitro in preudarno.
"Gospodarnost in varnost morata biti vedno povezani, pri čemer so pomembne podrobnosti teh sporazumov – čim bolje so strukturirani, tem boljši so rezultati," je dejal.
Zelenski je v rednem videonagovoru na družbenem omrežju X ponoči dejal, da je četrtkovo srečanje s posebnim odposlancem ZDA za Rusijo in Ukrajino Keithom Kelloggom povrnilo nekaj upanja.
Ameriški predsednik Donald Trump že dlje časa vztraja pri sklenitvi dogovora s Kijevom, ki bi omogočil ZDA dostop do redkih zemelj v zameno za pomoč. Predlog ni popolnoma nov, saj je podobno zaveznicam lani predlagal Zelenski.
Ukrajinski predsednik je sicer prejšnji teden predlog ZDA zavrnil, saj da v njem manjkajo varnostna zagotovila za Kijev in ne ščiti Ukrajine. Vseeno pa se je zavzel za nadaljevanje pogajanj.
Podobno sta se tudi s Kelloggom strinjala, da je nujen jasen in zanesljiv sistem varnostnih jamstev, ki zagotavljajo, da se vojna ne bo ponovila, je dodal Zelenski.
Na drugi strani Atlantika pa je svetovalec za nacionalno varnost ZDA v četrtek opozoril, da je Trump precej nezadovoljen z Zelenskim, ker "ni pripravljen sprejeti te priložnosti, ki smo jo ponudili", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenskega je v luči njegovih izjav, da je Trump obkrožen z dezinformacijami, še pozval, naj neha žaliti Trumpa. "Retorika iz Kijeva in žalitve predsednika Trumpa so bile nesprejemljive," je dejal Waltz v Beli hiši.
Washington je ključni finančni in vojaški podpornik Ukrajine, vendar je Trump vznemiril Kijev in njegove evropske podpornike z začetkom pogovorov z Moskvo. Bojijo se, da bi se vojna končala pod pogoji, ki bi nagradili le ruskega predsednika Vladimirja Putina.
