Nedelja, 26. 8. 2018, 8.32
6 let, 3 mesece
Zanimiva dejstva o življenju Johna McCaina
Življenje McCaina: več let vojni ujetnik in dvakrat v Sloveniji #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
John McCain, 1936–2018
Nekdanji republikanski predsedniški kandidat, senator John McCain iz Arizone, je v soboto podlegel tumorju na možganih, ki so mu ga odkrili lani. McCain je bil v času vietnamske vojne vojaški pilot in vojni ujetnik, dvakrat pa je neuspešno kandidiral za predsednika ZDA.
John Sidney McCain se je rodil 29. avgusta 1936 v mornariškem zračnem oporišču Coco Solo na območju Panamskega prekopa, ki je bil takrat pod nadzorom ZDA. Njegov oče in ded sta bila uspešna karierna častnika ameriške mornarice in sta dosegla čin admirala. Mornariško kariero je začel tudi John McCain in jo pozneje spremenil v politično.
McCain si je zaradi svojeglave načelnosti v zveznem senatu pridobil naziv "maverick" (posebnež), pred smrtjo pa je postal eden najodmevnejših kritikov posebneža brez primerjave v ameriški politiki - predsednika Donalda Trumpa.
Želeli so ga izpustiti, vendar jih je zavrnil
Ob bombardiranju Vietnama so ga sestrelili, pri padcu s padalom pa si je zlomil obe nogi in roko.
Leta 1967 se je prostovoljno prijavil za služenje v vietnamski vojni, kjer je sodeloval v 23. misijah bombardiranja Vietnama, dokler ga niso z raketo sestrelili nad Hanojem.
Ob pristanku s padalom si je zlomil obe nogi in roko ter se skoraj utopil. Ko je njegov oče postal poveljnik ameriških sil za Vietnam, so ga hoteli izpustiti, a je McCain to zavrnil, dokler ne bi bili izpuščeni tudi drugi ameriški vojni ujetniki.
S tem se je zanj začelo hudo trpljenje, saj so ga kruto mučili, zaradi česar si je celo skušal vzeti življenje. Iz ujetništva so ga izpustili marca 1973.
Leta 1986 prišel v senat in ostal do smrti
Kot vojni heroj s 17 odlikovanji in človek s pomembnimi sorodstvenimi razmerji je McCain leta 1982 kandidiral na volitvah v zvezni kongres in zmagal, leta 1986 pa je zmagal še na volitvah v zvezni senat, kjer je ostal do smrti.
V kongresu je sprva odločno podpiral politiko predsednika Ronalda Reagana. Po škandalu s podkupovanjem politikov, med katerimi je bil tudi sam, je občasno glasoval tudi v nasprotju s strankarsko linijo. V senatu se je boril proti odvečni proračunski porabi, njegova prizadevanja pa so prispevala k normalizaciji odnosov z Vietnamom leta 1995.
Pred smrtjo je priznal, da je bila izbira Sarah Palin za svojo desno roko napaka.
Na vrh države mu ni uspelo
McCain je bil eden bolj konservativnih politikov, čeprav je obenem znal najti most do demokratskih kolegov in ni vedno glasoval po navodilih stranke. Ves čas pa je bil odločen zagovornik zveze Nato ter kritik Sovjetske zveze in pozneje Rusije.
V boju z Obamo se je skušal McCain leta 2008 čim bolj oddaljiti od takrat nepriljubljenega predsednika Busha mlajšega, ohranil pa je pomoč njegovih političnih strategov. Na svojo stran je pridobil tudi evangelistične voditelje, s katerimi je bil prej v sporu.
Težav s strankarsko bazo je bilo konec, ko je avgusta 2008 za podpredsedniško kandidatko izbral guvernerko Aljaske Sarah Palin, ki je navdušila republikanske volivce, a obenem sčasoma odbila neodvisne.
Palinova je bila napaka
McCain je šele malo pred smrtjo priznal, da je bila izbira Palinove napaka in da bi moral poslušati samega sebe in si za podpredsedniškega kandidata izbrati demokrata Josepha Liebermana, s katerim je leta 2000 poskusil že Al Gore, čeprav na demokratski strani.
Palinova je bila namreč neke vrste Trump pred Trumpom, ki je v ospredje republikanske politike potisnila stališča, s katerimi je leta 2016 zmagal Trump. Nizki davki, nasprotovanje splavu in homoseksualcem ter poveličevanje vojske so bila tudi McCainova stališča, ki pa se jim je pridružilo nasprotovanje priseljencem, zavračanje dejstev, mednarodnih norm in sporazumov ter nizka raven javne komunikacije.
Dvakrat tudi na obisku v Sloveniji
McCain ni nikoli maral Trumpa in je tudi povedal, da ga ne želi na svojem pogrebu. Nasprotoval mu je glede ustrežljivega odnosa do Rusije, imigracije in zdravstva pa tudi mučenja terorističnih osumljencev.
McCain je bil eden najvplivnejših ameriških senatorjev, Slovenijo pa je obiskal dvakrat, leta 2002 in 2017.
