Ponedeljek, 23. 7. 2018, 11.00
6 let, 4 mesece
Janši je uspelo v drugem krogu, Bajuku v tretjem
Mandatarja za sestavo vlade po tokratnih volitvah ne bomo dobili v prvem krogu. Ta se je končal danes, ne prvouvrščeni na volitvah Janez Janša ne drugouvrščeni Marjan Šarec pa za zdaj še nimata zadostne večine. Janez Janša je prvi, ki je kandidaturo zavrnil, prav tako pa je prvi, ki je bil nekoč že izbran v drugem krogu iskanja mandatarja. Poleg njega je bil le še Andrej Bajuk izbran v tretjem krogu, drugi kandidati pa so mandatarji postali že v prvem krogu.
Prvak SDS Janez Janša je v četrtek predsednika države Boruta Pahorja obvestil, da nima večine v državnem zboru in da zato ponujene kandidature za mandatarja ne bo sprejel. Z Janšo se je namreč v prvem krogu pogajanj pogovarjala le NSi, kar pomeni, da Janši ni uspelo zbrati potrebnih 46 glasov poslancev in poslank.
Pahor je napovedal, da bo, če Janša kandidature ne bo sprejel, pred iztekom prvega kroga iskanja mandatarja preveril, ali je uspelo komu drugemu pridobiti večinsko podporo v državnem zboru. A po umiku NSi Mateja Tonina iz pogajanj s petimi strankami na 46 glasov ne more računati niti drugouvrščeni na volitvah Marjan Šarec oziroma njegova LMŠ.
Pahor je zato danes tudi uradno obvestil DZ, da v prvem krogu nima kandidata. Ker v prvem krogu ne bo predlagal nobenega kandidata, bosta sledila še drugi in morda tretji krog iskanja mandatarja.
Janša v drugem, Bajuk v tretjem krogu
Do danes so bili vsi kandidati za mandatarje na volitvah v državnem zboru izbrani v prvem krogu, razen dveh.
Aprila leta 2000 je vlada Janeza Drnovška doživela nezaupnico in Andreja Bajuka je državni zbor v tretjem krogu potrdil z minimalno večino. Vladi je nato predsedoval sedem mesecev, vse do državnozborskih volitev, po katerih je položaj predsednika vlade spet zasedel Drnovšek.
Na izrednih državnozborskih volitvah leta 2011 pa je kljub zmagi Pozitivne Slovenije (PS), ki jo je vodil Zoran Janković, vlado sestavil Janša. Predsednik republike Danilo Türk je sicer v prvem krogu za mandatarja predlagal Jankovića, ta pa ni zbral potrebnih 46 glasov. Predsednik države novega kandidata v drugem krogu ni predlagal, nato pa je pet strank, ki so podpisale koalicijsko pogodbo, za mandatarja v drugem krogu izvolilo Janšo.
Da je Andrej Bajuk postal tretji predsednik vlade v samostojni Sloveniji, se je odrekel državljanstvu Argentine.
Prvak SDS je svoj drugi mandat nastopil januarja 2012, ko je zanj glasovalo 51 poslancev. Vladi je predsedoval do februarja 2013, torej leto in mesec dni. Tej vladi je bila nato izglasovana konstruktivna nezaupnica zaradi obremenjujočega poročila KPK o premoženjskem stanju Janše in Jankovića. DL, DeSUS in SLS so izstopile iz Janševe vlade, kar je privedlo do razpada, nova mandatarka za sestavo vlade pa je postala Alenka Bratušek ter funkcijo opravljala leto in pol.
Bi si NSi v drugem krogu lahko premislila?
Za drugi krog so za pogajanja na voljo še skoraj trije tedni, zato se nobeni od strank še ne mudi preveč. Ker se odločitev NSi nanaša le na prvi krog, si morda v drugem še premisli in vendarle vstopi v koalicijo s Šarcem. Obstaja tudi možnost, da bi se pet potencialnih strank, ki bi bile v koaliciji s Šarcem, začelo pogajati z Levico. Ta ima sicer devet glasov, dva več kot NSi.
V NSi pravijo, da je bil med pogajanji o potencialni Šarčevi koaliciji močno viden konflikt med starimi koalicijskimi partnerji, ki bi lahko privedel do propada koalicije. Hkrati v NSi poudarjajo, da so programsko veliko bolj sorodni in usklajeni z SDS.
Za drugi krog, ki začne teči v petek, je na voljo 14 dni
Drugi krog iskanja mandatarja bo začel teči v petek, ko se bodo poslanci predvidoma seznanili s Pahorjevim sporočilom, da nima mandatarja. Za drugi krog bo na voljo 14 dni. V okviru drugega kroga lahko kandidaturo poleg predsednika republike neposredno v državnem zboru vloži še skupina desetih poslancev.
V drugem krogu se sicer glasuje po vrstnem redu vloženih predlogov, a najprej se glasuje o predlogu predsednika republike.
Če tudi v drugem krogu kandidata za mandatarja ni, začne teči tretji krog. Ta traja le 48 ur. Predsednika vlade volijo poslanci, za izvolitev pa zadostuje relativna večina, torej večina prisotnih.
Če se v tretjem krogu ne izvoli predsednika vlade, mora predsednik republike razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve.
Janša: Obstaja določena pripravljenost za sodelovanje in preseganje razlik
Če bi se poleg NSi opogumila še katera od strank in se pridružila Janši, bi SDS lahko sestavila vlado v enem od naslednjih dveh krogov.
Kot je Janša zapisal v sporočilu predsedniku Pahorju, je "komunikacija z ostalimi parlamentarnimi strankami pokazala, da obstaja določena pripravljenost za sodelovanje in preseganje razlik med nekaterimi programsko sicer različnimi strankami". Dodal je, da je to glede na rezultat volitev tudi edini mogoč pristop za oblikovanje stabilne vlade.
Po številu glasov, pridobljenih na volitvah, drugo- in tretjeuvrščena stranka skupaj ne dosegata števila poslancev zmagovalne SDS, hkrati pa tudi ta za sestavo večine potrebuje še vsaj dva koalicijska partnerja.
Vsa dozdajšnja glasovanja o mandatarju za sestavo slovenske vlade
Mandatar |
Datum glasovanja |
Izid glasovanja |
Lojze Peterle (predsednik izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije) |
16. 5. 1990 |
|
mag. Marko Voljč |
19. 2. 1992 |
|
Igor Bavčar |
8. 4. 1992 |
|
dr. Janez Drnovšek |
22. 4. 1992 |
|
dr. Janez Drnovšek |
12. 1. 1993 |
|
dr. Janez Drnovšek |
9. 1. 1997 |
|
dr. Andrej Bajuk |
20. 4. 2000 |
|
dr. Andrej Bajuk |
26. 4. 2000 |
|
dr. Andrej Bajuk |
3. 5. 2000 |
|
dr. Janez Drnovšek |
16. 11. 2000 |
|
mag. Anton Rop |
11. 12. 2002 |
|
Janez Ivan Janša |
9. 11. 2004 |
|
Borut Pahor |
7. 11. 2008 |
|
Zoran Janković |
11. 1. 2012 |
|
Janez Ivan Janša |
28. 1. 2012 |
|
mag. Alenka Bratušek |
27. 2. 2013 |
|
dr. Miro Cerar |
25. 8. 2014 |
41