Sreda, 30. 5. 2018, 9.31
6 let, 5 mesecev
Sindikalni apetiti, kočljiv položaj NLB in bitka za arbitražo – to čaka novo vlado
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
10
V luči predvolilnih polemik o tem, kakšno vlado potrebuje Slovenija in kdo s kom ne bo šel v koalicijo, prvaki političnih strank pozabljajo, da bo morala nova slovenska vlada rokave zavihati kmalu po prevzemu oblasti. Da nova koalicija ne more računati na sto dni miru, poudarjajo sindikati javnega sektorja, ki so formalno še vedno v stavki. Črni oblaki se zaradi bruseljske preiskave in hrvaških tožb zgrinjajo tudi nad NLB, Slovenija pa mora s Hrvaško v Bruslju nadaljevati bitko za uveljavitev arbitraže.
Prvi izziv, ki čaka novo vlado, so pogajanja s sindikati javnega sektorja zvišanju plačne mase, odprave plačnih anomalij, sprostitve napredovanj in izplačilu dodatkov. Sindikati javnega sektorja so namreč po marčevskem odstopu premierja Mira Cerarja stavke zgolj zamrznili, medtem ko se njihove zahteve niso spremenile.
Sindikati pričakujejo, da bo nova vlada pogajanja nadaljevala takoj
Prvi mož Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je prejšnji teden poudaril, da nova vlada za nadaljevanje pogajanj s sindikati ne potrebuje sto dni miru. "Pričakujemo, da se bodo pogajanja začela takoj," je za STA dejal Štrukelj.
Glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj pričakuje, da bo nova vlada pogajanja s sindikati začela že takoj po sestavi ministrske ekipe.
Spomnimo, da se je stavkovni val v državi začel konec januarja z opozorilno stavko, ki jo je organizirala skupina 16 sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška. Februarja so nato sledile tri stavke v organizaciji petih sindikatov. Najprej so stavkali policisti, nato zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, nato pa še zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Sviz je stavko sredi marca nato ponovil.
Sindikati so na vlado naslovili finančne zahteve v vrednosti slabe milijarde evrov. Vlada je na drugi strani prvemu vladnemu pogajalcu Borisu Koprivnikarju podelila mandat za pogajanja o dodatnih 45 milijonih evrov, drugi vladni pogajalki Lilijani Kozlovič pa mandat za dodatnih 260 milijonov evrov za prihodnja tri leta.
Igor Pribac: Sindikati bodo razočarani, če sprejemljivega dogovora ne bo pred koncem leta
"Pričakovanja sindikatov javnega sektorja so velika. Verjamem, da bodo razočarani, če zanje sprejemljivega dogovora ne bi bilo pred koncem leta oziroma če finančni rezultati tega dogovora v denarnice ne bi prispeli v obdobju novoletnih nakupov," pojasnjuje filozof in predavatelj na filozofski fakulteti Igor Pribac.
Kot poudarja, bo imela nova vlada za pogajanja na voljo relativno malo manevrskega prostora, saj je premier Miro Cerar odločilno potezo naredil v trenutku, ko je sklenil ločeni sporazum z zdravniki o njihovem povišanju plač. Odločni sindikati bi po njegovih besedah lahko resno ogrozili novo vlado zgolj v primeru, če ta ne bi bila naklonjena iskanju dogovora.
"To si lahko obetamo od vlade, ki ima o javnem sektorju slabo mnenje, ki misli, da je treba državo razumeti kot nekoliko večje družinsko podjetje in v vsem sistemu uveljaviti načela tekmovalnosti in osebnih zaslug v vsem sistemu. Za takšno vlado bi enotno in odločno delovanje sindikatov javnega sektorja lahko pomenilo resen problem," dodaja Pribac.
Tožbe hrvaških varčevalcev in nezakonita državna pomoč NLB
Vroč kostanj, s katerim se bo takoj spopasti nova vlada, so tudi težave največje državne banke NLB. Prva težava, s katero se spopada NLB, so tožbe zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. Spomnimo, da je v začetku maja banka na Hrvaškem izgubila še eno tožbo, tokrat v vrednosti 600 tisoč evrov.
Potem ko so v naši največji banki izvedli poplačilo ene od tožb, je vlada od odgovornih zahtevala, da banka zneskov iz tožb na Hrvaškem ne sme poravnati. V primeru, da NLB omenjenih vsot ne poravna, to sicer ne pomeni, da Hrvaška teh zneskov NLB ne bo zarubila. Zaradi tožb na Hrvaškem je bila NLB doslej oškodovana za 2,6 milijona evrov, banko pa v Zagrebu čakajo nove tožbe.
Poleg tožb v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem NLB čaka tudi na odločitev, ali bo morala vrniti nezakonito državno pomoč iz leta 2013.
Druga težava za NLB je nezakonita državna pomoč iz leta 2013. Slovenija bi morala namreč v skladu z zavezami, ki jih je dala Bruslju za odobritev državne pomoči NLB leta 2013, prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke. Petdesetodstotni delež v banki bi morala država prodati do konca lanskega leta, vendar tega ni storila.
Vlada je decembra lani zaradi tožb glede prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem Evropsko komisijo zaprosila za odlog prodaje. Postopek prodaje bi vlada tako začela letos, končala pa bi jo do konca leta prihodnjega leta.
V Bruslju so se na neupoštevanje zavez glede privatizacije NLB odzvali s poglobljeno preiskavo. Slovenija je odgovor na ugotovitve komisije predložila do sredine aprila, končno odločitev pa bodo v Bruslju sprejeli v 18 mesecih po uvedbi preiskave. Če bo odločba negativna, bo morala NLB vrniti državno pomoč v vrednosti 2,32 milijarde evrov.
Sašo Polanec: Slovenija mora glede NLB zoper Hrvaško sprožiti recipročne tožbe
Ekonomist Sašo Polanec pričakuje, da bo Evropska komisija na koncu odločila, da bo morala NLB vrniti državno pomoč. "To bo najhujša sankcija. Politiki se bodo nato izgovarjali drug na drugega. Cerar verjetno ne bo več na poziciji premierja, zato ne bo prevzel odgovornosti, čeprav je dejstvo, da je SMC privolila v vso zadevo," poudarja Polanec.
Kot pojasnjuje, je poštena konkurenca ena od temeljnih vrednot evropskega trga, ki je s tega vidika pomembna tudi za komisijo. "Če ima sistem takšna pravila, da lahko kdorkoli kadarkoli komurkoli podeli državno pomoč, ne da bi za to obstajali posebni in utemeljeni pogoji, potem je to izkrivljanje konkurence," razlaga predavatelj na ekonomski fakulteti.
V zvezi s tožbami na Hrvaškem ekonomist opozarja, da je glavna težava zanašanje Slovenije, da se bo Hrvaška držala pravil iz sporazuma o nasledstvu iz leta 2001. "Hrvaška se teh pravil ne drži, zato mora Slovenija, če želi pridobiti nazaj premoženje banke, sprožiti recipročne tožbe," pojasnjuje Polanec.
Implementacija arbitražne razsodbe in tožbe proti Hrvaški
Slovenija težav s Hrvaško nima samo pri vprašanju nekdanjih prenesenih deviznih vlog, ampak tudi glede hrvaškega zavračanja pravnomočne arbitražne razsodbe. Arbitražno sodišče v Haagu je junija lani v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško razsodilo, da Sloveniji med drugim pripada tri četrtine Piranskega zaliva s koridorjem do odprtega morja.
Uradni Zagreb je ob razsodbi sporočil, da arbitraže ne priznava in da je Hrvaška po aferi s telefonskimi prisluhi, v katere sta se ujela slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec in slovenska agentka Simona Drenik, s sklepom sabora izstopila iz arbitraže.
Rok za implementacijo arbitražne razsodbe se je iztekel 29. decembra lani, slovenska in hrvaška stran pa stališč o arbitraži v tem obdobju nista zbližali. Slovenija se je v začetku leta nato odločila, da bo Hrvaško zaradi kršitev evropskega pravnega reda, ki so nastali z zavračanjem arbitraže, tožila pred Sodiščem EU.
Hrvaški premier Andrej Plenković in slovenski premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, v preteklih mesecih nista našla skupnega jezika za uveljavitev arbitraže.
Pismo v zvezi s tožbo proti Hrvaški je Slovenija Evropski komisiji uradno predala sredi marca. Z omenjeno predajo je začel teči trimesečni rok, v katerem se komisija lahko odloči, da tožbo proti državi članici prevzame sama. Ta rok se bo iztekel 16. junija, v primeru, da komisija ne bo prevzela tožbe, pa bo Slovenije Hrvaško pred omenjenim sodiščem tožila sama.
Evropska komisija se v sporu med državama doslej ni postavila na nobeno stran. Predsednik Jean-Claude Juncker je spor med državama februarja označil kot "dvostranski problem, a tudi problem EU, ki ga je treba reševati na dvostranski ravni". Dokaz več, da se nova vlada pogovorom z Zagrebom ne bo mogla izogniti.
Nova vlada pri pri implementaciji arbitražne razsodbe po besedah mednarodne pravnice Vasilke Sancin ne more v preveliki meri odstopati od sedanje politike Cerarjeve vlade. "Arbitražna razsodba je pravno zavezujoča in jo je treba implementirati. Nova vlada pri tem ne more veliko odstopati. To ni politična odločitev, ampak je pravna zaveza držav, da po pogodbi izpolnijo svoje obveznosti," pojasnjuje Sancinova.
Ker je razsodba zavezujoča, nova koalicija pri tem vprašanju po besedah Sancinove ne bo imela veliko manevrskega prostora. "Hrvaška se očitno požvižga na mednarodno pravo, Slovenija pa, upajmo, da ne," dodaja mednarodna pravnica.
10