Od "druge" lige do debija na evropskem prvenstvu v manj kot dveh letih

Ne, ni se končalo z veliko zgodbo, čeprav bi se lahko. Ob debiju Darka Cingesarja na velikih rokometnih tekmovanjih se slovenski juriš za visokim zaostankom osmih golov za Švedi v prvem krogu evropskega prvenstva ni izšel, čeprav je imela Slovenija vodstvo na pladnju. Če prva tekma na evropskem prvenstvu ne bo pristala v njegovem arhivu zaradi neverjetnega preobrata, pa bo gotovo zaradi prvega njegovega in slovenskega gola na turnirju ter dobre igre.

Odločna posredovanja v obrambi, pogosto proti višjim in močnejšim tekmecem, protinapadi, skoki v šestmetrski prostor … Povsod ga je bilo dovolj. Treme ni bilo, morda popoldne pred tekmo ščepec živčnosti. Igral je veliko in dobro, za debitanta še posebej.

Škofjeloški trojček je žal le dvojček

Cingesarjeva zgodba je zanimiva. Je gojenec znamenite škofjeloške rokometne šole. V zadnjem času se je specializiral bolj za levo krilo, prej je bil tudi odličen srednji in tudi levi zunanji. Je letnik 1990, vrstnik Mateja Gabra in nekoliko mlajši od Jureta Dolenca. Če se ta ne bi poškodoval, bi se Škofja Loka ponašala s kar tremi reprezentanti. A kot se je v Sloveniji zgodilo že marsikje, je šel decembra leta 2011 "stari" loški klub na smetišče zgodovine. Tedaj 21-letni Cingesar se je za pol leta napotil v Ormož, nato pa podpisal za Gorenje.

V prvi sezoni je na 21 tekmah dosegel 40 golov. V drugi je bil v ekipi 14-krat. Igral je vsekakor bistveno manj, kot bi si želel, in februarja 2014 so se njegove in velenjske poti razšle. Morda za koga presenetljivo, a svojo pravo rokometno identiteto je Gorenjec spet našel doma, v Škofji Loki, tokrat pri s svežo energijo prežetem in hitro vzpenjajočem se 1. B-ligašu. Ta se je boril za napredovanje v prvo ligo in ga z obilno Cingesarjevo pomočjo na najbolj ekspresen način med tremi ravnmi tekmovanja tudi dosegel.

Zdaj Maribor, nato pa …

A nekdanji mladinski reprezentant, ki je ob Gašperju Marguču, Vidu Poteku, Tinetu Poklarju, Urbanu Lesjaku, Žigi Mlakarju, Mihi Zarabcu in drugih leta 2011 osvojil bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu, v prvi ligi ni zaigral tudi z "drugim" loškim klubom. Pričakovano je sprejel ponudbo Maribora, kjer igra svojo drugo sezono.

Kot kaže trenutno, je prav Darko Cingesar najbolj legitimen naslednik Luke Žvižeja mlajše generacije. Čeprav je tu še vedno Simon Razgor, z velikimi koraki napreduje tudi Tilen Kodrin in za nadarjenega velja Matic Verdinek. Podelitev vidnejše reprezentančne vloge Cingesarju, ki je bil na pripravljalnih tekmah med najbolj standardnimi igralci in ki ga je imel v mislih ter na seznamih že prejšnji selektor Boris Denič, se za zdaj vsekakor zdi posrečena poteza. Presek njegove rokometne biografije priča o tem, da je včasih res pametno stopiti korak nazaj, da lahko storiš dva naprej.