Torek, 7. 8. 2018, 18.08
6 let, 3 mesece
Viceland
Življenje kitajske delavke: otroka vidi dvakrat na leto
Ameriška manekenka in igralka Hailey Gates v seriji Države skozi modo raziskuje vprašanja, ki jih svetovna modna industrija pogosto ignorira. Odpravila se je tudi na Kitajsko, kjer je na pekinškem tednu mode med drugim spoznala težko življenje delavcev v tovarnah, kjer oblačila izdelujejo.
Kitajska je neločljivo povezana z modo, ni pa ravno znana po svojem tednu mode. Zaradi poceni delovne sile je vodilni svetovni proizvajalec oblačil, saj na Kitajskem izdelajo 65 odstotkov oblačil na svetu. Kitajsko se povezuje s poceni oblačili množične proizvodnje, vendar se to spreminja, ker si država prizadeva gospodarstvo preusmeriti iz proizvodnje za druge države v izdelavo lastnih izdelkov. Kljub temu koraku k lastni ustvarjalnosti je stanje na področju svobode govora in človekovih pravice še vedno slabo, saj želijo obdržali komunistični enostrankarski sistem.
Hailey se je odpravila na kitajski teden mode v Peking, ki ga je organizirala kitajska komunistična stranka. Tam si je želela predvsem ugotoviti, ali obstaja neskladje med tem, kar vlada želi videti, in tem, kar se res dogaja na Kitajskem.
Med oblikovalci, ki so se mednarodno uveljavili, se je srečala z Guo Pei. Ta je pozornost svetovne javnosti pritegnila z zlato obleko, ki jo je Rihanna nosila na prireditvi Met Gala v New Yorku leta 2015. Tehtala je 25 kilogramov, izdelovali pa so jo kar dve leti. Hailey Gates je med sprehodom po njenem studiu slavno obleko celo pomerila.
Rihanna v zlati obleki na prireditvi Met Gala v New Yorku leta 2015
Oblikovalka ji je povedala, da si prizadeva za ohranjanje tradicionalnih obrti. Veliko se jih je izgubilo med kulturno revolucijo in drugimi nesoglasji.
Novinarka pa si je ogledala tudi drugo, manj bleščečo stran proizvodnje oblačil na Kitajskem. Odpravila se je v Guandong, kjer je obiskala eno od tovarn, ki že sledi novim smernicam o lastni ustvarjalnosti. Preveriti je želela, kako je tam z delavskimi pravicami.
Hailey je najprej dobila občutek, da so se delovni pogoji nekoliko izboljšali v primerjavi s časi, ko so delali za tujce. Po pogovoru z delavko, mamo dveh otrok, pa je izvedela, da ta svoja otroka vidi le dvakrat na leto. To je namreč največ, kar si lahko privošči, če jima hoče zagotoviti dostojno življenje.
1