Nedelja, 7. 3. 2021, 9.56
3 leta, 8 mesecev
Tina Šutej
Nova junakinja slovenske atletike z norimi sanjami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,19
2
Norih pet metrov je njen cilj, 475 osebni rekord, 470 centimetrov pa je s palico preskočila za prvo medaljo Slovenije na evropskih dvoranskih prvenstvih po dolgih 12 letih čakanja. Kdo je Tina Šutej, 32-letna Ljubljančanka, ki se je v soboto v Torunu na Poljskem s srebrno medaljo za vedno z debelimi črkami zapisala v zgodovino slovenske atletike?
Vitka svetlolaska je videti skoraj enako, kot je bila daljnega leta 2006, ko je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Pekingu osvojila srebro in najavila, da bi lahko postala naslednji obraz slovenske atletike. "To je atletinja, ki bo Sloveniji prinašala medalje na velikih tekmovanjih," smo zapisali ob tem. Na videz se zdi, da se je zgodilo včeraj, a v resnici je minilo 15 let, v katerih je izkusila marsikaj.
Od takrat so minila številna velika tekmovanja, na veliko od njih je nastopila. Do letošnjega dvoranskega evropskega prvenstva je bila kar petkrat na evropskih prvenstvih na prostem, trikrat se je tam uvrstila tudi v finale. Dvakrat je bila na olimpijskih igrah in se nazadnje v Riu de Janeiru uvrstila v finale. Na svetovnih prvenstvih so njen izkupiček štirje nastopi in en finale. Pohvali se lahko tudi s štirimi nastopi na dvoranskih evropskih prvenstvih, enkrat je v dvorani skakala tudi na svetovnem prvenstvu, toda napovedane medalje ni bilo.
Na mitingu v Ljubljani leta 2008.
Kopica velikih tekmovanj, medalje pa od nikoder
Čeprav je le malo slovenskih atletinj in atletov, ki bi na največjem odru nastopili tolikokrat kot ona, je na največjih tekmovanjih višje od desetega mesta nismo videli. Dobro, na sredozemskih igrah in na univerzijadi je bila, tako kot tokrat, srebrna, a bodimo iskreni. To pač ni to. Po tem, ko je odšla na študij v ZDA, se je njen vzpon nekoliko ustavil.
Čeprav je tudi tam trenirala po navodilih legendarnega Slavka Černeta, rezultatskega napredka ni bilo več. Slovenski rekordi so padali drug za drugim, toda preskoka na največjih tekmovanjih ni bilo. Leta 2014 je nase sicer opozorila s 471 centimetri, ki jih je preskočila v dvorani, toda v letih pred tem in, kar je pomembneje, predvsem pozneje, veliko višje od štirih metrov in pol ni šlo.
Potem je konec leta 2016 združila moči z novim trenerjem, Milanom Kranjcem iz Celja, in dobila nov zagon. Začel se je njen ponoven vzpon. Že leta 2019 je navdušila s sijajnim osebnim rekordom na prostem – 473 centimetrov –, potem je lani po preskočenih 475 centimetrih na prostem in centimetru manj v dvorani dokazala, da je pripravljena na najvišje cilje.
Velik preskok in samozavest, ki je prišla z njim
"Sem v letih, ko imam ogromno izkušenj, a lahko še napredujem. Letos, ko so na sporedu olimpijske igre, sem še bolj motivirana. Ali bom v tekmovalnem procesu tudi čez štiri leta, ne vem, zato upam, da lahko na letošnjih igrah dosežem vrhunec. Fizično sem res dobro pripravljena. Tudi psihično stanje je boljše, kot je bilo. Mislim, da se dobro spopadam s težavami, na katere naletim. Verjamem, da bom letos uspešna," nam je danes 32-letna atletinja govorila v začetku leta 2020, od katerega si je obetala ogromno in potihoma ciljala tudi na medaljo. Nameravala je namreč nastopiti na kar treh velikih tekmovanjih.
"Mogoče je malce škoda, ker bi imela dobre možnosti za lep uspeh, a se zaradi tega nisem kaj preveč jezila. Zdravje je na prvem mestu," je ob tem povedala, ko je beseda nanesla na odpoved prvega velikega lanskoletnega tekmovanja, dvoranskega svetovnega prvenstva na Kitajskem. Vzrok za odpoved? Koronavirus.
Takrat si seveda niti pomisliti ni upala, da bo zaradi iste nadloge, ki tare ves svet, ostala tudi brez preostalih dveh. Olimpijskih iger v Tokiu in evropskega prvenstva v Parizu. Seveda ji je bilo, tako kot vsem ljubiteljem atletike in športa, žal, a je pač pljunila v roke in začela gledati proti letu 2021.
Odločneje kot kadarkoli je napovedala medaljo
Prvi vrhunec? Evropsko dvoransko prvenstvo v Torunu. "Moj cilj je medalja. Glede na izide, ki jih imam v tej sezoni, je ta cilj realen. Pripravljena sem dobro. Upam na najboljše," je pred odhodom na Poljsko dejala dolgoletna slovenska reprezentantka. Verjetno malo tudi zaradi tega, ker sta nastop odpovedali olimpijska prvakinja, Grkinja Ekaterini Stefanidi, in lastnica najboljšega rezultata na svetu, Rusinja Anželika Sidorova, ki je letos preskočila kar 490 centimetrov, a samozavestna je bila predvsem zato, ker je vedela, kako dobro ji gre.
Ne samo to, da je odlično pripravljena, pokazala je tudi, da je iz pravega testa. Z optimističnimi napovedmi si je naložila dodatno breme in v atletskih krogih privzdignila marsikatero obrv, na koncu pa bila do zadnjega celo v igri, da po nepozabnem dunajskem teku Jolande Čeplak leta 2002 Sloveniji prinese naslov dvoranske evropske prvakinje.
Potem se je "od nikoder" vzela deset let mlajša Švicarka Angelica Moser, ki je bila na višinah 460 in 465 centimetrov uspešna šele v tretjem poizkusu, nato pa kar naenkrat osupnila s preskočenimi 475 centimetri, kar je deset centimetrov bolje od njenega osebnega rekorda, in presenetljivo osvojila naslov.
Do medalje na Poljskem je prišla, potem ko je v prvem poskusu preskočila 470 centimetrov. Na 475 in 480 centimetrih je bila trikrat neuspešna.
"Težko bi bilo bolje. No ja, le zlato, ampak tudi srebro je zame tokrat izvrsten rezultat," je po svoji prvi članski medalji na največjih tekmovanjih povedala Šutejeva, pred katero je nekaj dni proslavljanja in zasluženega oddiha, potem pa bo že obrnila nov list in pogled usmerila proti Tokiu. Kaj lahko postori tam?
Sanja o tem, da bi preskočila pet metrov
"Verjamem, da lahko preskočim tudi pet metrov. Vse bi se moralo sestaviti, da to dosežem, a zakaj pa ne? Če bom zdrava, če bom pripravljena, če bo dobra forma in če se vse združi, mi lahko uspe. V atletiki vztrajam tudi zaradi tega, ker verjamem, da mi to lahko uspe. Dokler bom verjela, me boste videvali na tekmovališčih," je še povedala v lanskoletnem pogovoru, iz katerega smo na tem mestu že izvlekli nekaj izsekov, in najavila možnost velikega mejnika.
Če se bo nori višini, ki sta jo do zdaj v zgodovini preskočili le dve – Američanka Sandi Morris leta 2016, pred tem pa večkrat neponovljiva Rusinja Jelena Isinbajeva –, vsaj približala, lahko z Japonske ob kančku sreče letos prinese tudi medaljo. Nova junakinja slovenske atletike je že postala. Morda letos postane še najnovejša članica kluba slovenskih športnih velikanov z olimpijsko medaljo. Držimo pesti, zakaj pa ne?
2