"Skok stoletja" ki je osupnil svet in ga nato osupljal še 23 let

Beamonov neverjetni skok je še danes drugi najboljši dosežek vseh časov, svetovni rekord je sicer v lasti njegovega mlajšega rojaka Mika Powella, ki je leta 1991 pristal pri 8 metrih in 95 centimetrih.

V petek, 18. oktobra leta 1968, je na olimpijskem štadionu (Estadio Olimpico Uneversitario) v Mexico Cityju potekal finale v moškem skoku v daljino. Tedaj 22-letni Newyorčan Robert Beamon - Bob je veljal za velikega favorita tekmovanja, v olimpijski sezoni je zmagal na 22 od 23 tekem, ki se jih je udeležil, a se mu je na najpomembnejši tekmi življenja skorajda zalomilo. V kvalifikacijah je dvakrat prestopil, za tretji, zadnji poskus pa na novo izmeril zalet in si s skokom, ki so ga novinarji opisali kot "povsem korektnega" priboril pričakovan finalni nastop.

Rekordni Beamonov skok so morali izmeriti ročno

To je bila tudi edina manjša nevšečnost, ki jo je Beamon doživel tisti dan, saj je za zmago in vpis v anale atletike potreboval le še en skok. In to kakšen. Že v prvem finalnem poskusu mu je namreč uspel osupljiv podvig. V naravnost idealnih razmerah je poletel dlje kot kdorkoli pred njim in številni za njim. Njegovega skoka funkcionarji sprva niti niso mogli izmeriti, izdatno je namreč preskočil območje, ki ga je še zajela optična merska naprava. Na rezultat je moral čakati 20 minut, da so sodniki našli merilni trak in Američanov skok izmerili ročno.

Metri in centimetri mu niso povedali ničesar

"Osem metrov in 90 centimetrov! Nov svetovni rekord!" je najavil uradni napovedovalec na štadionu v mehiški prestolnici in tudi takrat Beamonu še ni bilo jasno, kaj je dosegel. Zaradi navajenosti na imperialni merski sistem mu številke v metrih in centimetrih niso razkrile ničesar. Šele ko so mu sotekmovalci razdaljo prevedli v čevlje in inče (njegov rekordni podvig je presegel 29 čevljev) se je zavedel teže doseženega in od sreče padel na kolena. Prejšnji svetovni rekord (v lasti ga je imel tekmovalec Sovjetske zveze, Armenec Igor Ter Ovanesjan) je presegel za neverjetnih 55 centimetrov.

Idealne razmere za "skok stoletja"

Bemon je izkoristil popolne razmere, pri skoku mu je v hrbet pihal veter s hitrostjo dva metra na sekundo, ravno na meji dovoljenega, svoje pa je seveda dodala visoka nadmorska višina, na kateri so potekale takratne igre. Mexico City namreč leži prek dva tisoč metrov nad morjem in raznorazni strokovnjaki so pozneje izračunali, da je v redkem zraku na 2240 metrih nadmorske višine Beamon skočil 31 centimetrov dlje, kot bi na kakšnem nižje ležečem prizorišču. Pomoč vetra je zadostovala za dodatne štiri centimetre, so še izračunali analitiki.

Po 23 letih ga je preskočil Powell, ta pa naslednika čaka že 24 let

Ti so imeli za preučevanje "skoka stoletja" dovolj časa. Preteklo je namreč skoraj 23 let, preden je vrh v tej disciplini kraljice športa zasedel drug mož. Nov svetovni rekord je leta 1991 postavil Američan Mike Powel. Preskočil je osem metrov in 95 centimetrov, mejnik, ki velja še danes. Powell je rekord dosegel na svetovnem prvenstvu v Tokiu, 30. avgusta 1991. Powellov dosežek je rekorden še danes.

Beamonova daljava je še vedno druga priznana vseh časov in še vedno olimpijski rekord. Pravzaprav edini svetovni rekord v skoku v daljino, dosežen na olimpijskih igrah. Prav zdaj v Združenih državah Amerike o Beamonu in njegovem "popolnem skoku" snemajo dokumentarni film, ki naj bi premiero doživel naslednje leto na igrah v Riu de Janeiru.