Zaradi strahu je skorajda bruhala

''Generalno gledano sem zadovoljen s tem, kar so naši tekači in tekačice prikazali. Cilje, ki smo si jih zastavili, smo celo presegli. Maruša Mišmaš je z 20. mestom med mladinkami navdušila, Urban Jereb je bil 38. med mladinci, kar je zelo dober rezultat. Udeležba med mladinci in mladinkami je bila namreč najbolj množična. Oba bosta še naslednje leto mladinca, od njiju lahko v prihodnosti pričakujemo še veliko. Tudi Sonja Roman in Boštjan Buč sta upravičila nastopa, medtem ko so bili maratonci nekoliko slabši od pričakovanj. Vlaganje Atletske zveze Slovenije v tekače se pozna. Prepričan sem, da, če se bo z dobrim delom nadaljevalo, lahko vse skupaj še nadgradimo,'' je slovenske nastope ocenil vodja reprezentance Roman Kejžar, nekoč odlični slovenski maratonec.

Najbolj na očeh javnosti v Velenju sta bila najboljša in najbolj izkušena slovenska tekača Boštjan Buč in Sonja Roman. Slednja je nastopila prvič po dolgem času. V minuli sezoni je imela namreč veliko težav s poškodbami. ''Najbolj pomembno je, da sem se vrnila na tekmovanja. Po dolgem času sem nastopila in dobro opravila nalogo. Posebnih ciljev si pred tekom nisem dala. Rekla sem si le, da ne glede na vse zagotovo ne bom odstopila. To mi je tudi uspelo. Spet sem začutila, kako je teči na veliki tekmi in dala res vse od sebe. Pred tekmo sem si govorila, da se ne smem preveč 'zapoditi' po stezi. Rekla sem si, da bom tekla po pameti. Tako je tudi bilo,'' je uro po tekmi govorila Romanova, ki je imela pred tekmo veliko tremo. ''Tako, kot me je bilo strah pred to tekmo, me ni bilo še nikoli. Zaradi tega, ker je bila proga dolga osem kilometrov, zaradi prvega nastopa po dolgem času in domačega občinstva. Večer pred tekmo je bilo še vse super, tudi spala sem dobro, a ko sem prišla na prizorišče in videla tekmice, me je stisnilo. Pred štartom mi je bilo slabo. Mislila sem, da bom bruhala. Težave sem imela predvsem s psihičnega vidika, a se je k sreči vse izšlo dobro,'' je povedala bronasta z dvoranskega EP leta 2009, ki ne čuti več težav s poškodbami, ki so jo pestile v zadnjem letu. ''Ne. To je tudi najbolj pomembno. S trenerjem se postopoma pripravljava na novo sezono. Na kros v Velenju se nisem posebej pripravljala, to je bil le trening za poznejše obdobje. Nisem namreč želela tvegati novih poškodb. Zdaj se bodo moje priprave na novo sezono šele resno začele. Kros je bil tudi dober pokazatelj tega, kaj je potrebno popraviti,'' pravi Romanova, ki bo poleti skušala nastopiti tako na evropskem prvenstvu kot tudi na olimpijskih igrah. ''Evropsko prvenstvo je lepa priložnost za nas, evropske tekače, da kaj naredimo. Seveda pa so olimpijske še nek večji, višji cilj. A ker sama nimam norme za olimpijske igre, bo evropsko prvenstvo tudi priložnost, da jo izpolnim,'' je še povedala 32-letna slovenska atletinja.

Nekoliko drugačne načrte ima Buč. ''Sam se bom osredotočil le na olimpijske igre. V moji disciplini je zelo težko ohraniti formo na visokem nivoju dlje časa, zato bo moj glavni cilj zagotovo nastop v Londonu,'' pravi slovenski rekorder v teku na 3000 metrov z zaprekami, ki normo že ima, in dodaja: ''Na evropskem prvenstvu je v raznoraznih reprezentancah tako ali tako veliko število naturaliziranih Afričanov, tako da je težko upati na večji uspeh. Sicer pa sem se na evropskih prvenstvih že uvrščal v finale, zato so olimpijske igre toliko večji izziv. Je pa dejstvo, da, čeprav že imam normo, v London zagotovo ne bom potoval, če je v novi sezoni ne bom vnovič potrdil. Tja ne nameravam potovati le v vlogi turista,'' pravi Velenjčan, ki je z nedeljskim nastopom pred domačim občinstvom zadovoljen. ''Konkurenca je bila od prvega do zadnjega tekača dobra. Sam sem se osredotočil predvsem na konkurente, ki tečejo v moji disciplini. Je bil pa nastop na krosu zagotovo dober trening. Kros je odlična priprava za vse tekače. Od tistih, ki tečejo na 800 metrov, pa vse do maratoncev. Nisem pričakoval, da bom tako dobro tekel. Zadovoljen sem s pripravljenostjo, ki jo kažem. Tekel sem nekje 3:04, 3:05 po kilometru, kar pomeni, da sem nekje okoli rezultata 29, 30 minut na 10 kilometrov, če bi tekli na stezi. Ta takšno obdobje, v katerem smo, je to zelo dobro. Imam dobro bazo za poletne mesece,'' pravi 31-letni tekač, ki je imel med tokratnim nastopom kar nekaj težav, da se je privadil na razmere, ki jih narekuje kros. ''Ko sem pred tremi tedni treniral tukaj, je bila proga zelo ledena in trdna. Tokrat pa je bilo drugače, saj je pred krosom članov po stezi teklo že 400 atletov in atletinj, kar se je na progi seveda poznalo. Bila je zelo mehka, kar je nam, tekačem s steze, povzročalo obilico preglavic. Nismo vajeni drsenja, kot so ga vajeni tisti, ki tečejo krose. Hitro sem se utrudil, ni mi bo lahko. Sem pa na koncu vseeno zbral še nekaj moči in prehitel tekmeca, ki je bil deset metrov pred mano,'' je povedal Buč.