Tim Gajser
Torek, 31. 1. 2023, 13.24
1 leto, 9 mesecev
Gajser ne bo branil naslova tudi na domačem terenu
Optimistična pričakovanja so morali ustaviti, AMZS išče dolgoročna rešitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Ljubitelji motokrosa so dolgo ugibali, da bo Gajser morda že letos naslov branil tudi na domačem terenu. A optimistična pričakovanja so danes na AMZS morali ustaviti.
Ugibanj o tem, ali bo svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser že letos dobil priložnost, da bi nastopil na domači dirki za veliko nagrado Slovenije, je konec. Krovna zveza AMZS je danes sporočila, da dirke svetovnega prvenstva razreda MXGP letos v Sloveniji ne bo, išče pa dolgoročne in trajnostne rešitve za ustrezno prizorišče za takšna tekmovanja.
Ljubitelji motokrosa so dolgo ugibali, da bo Gajser morda že letos naslov branil tudi na domačem terenu. A optimistična pričakovanja so danes na AMZS morali ustaviti. Kot so pojasnili na novinarski konferenci, se je projekt izvedbe dirke na mariborskem letališču, ki je veljal za najboljšo možnost in je imel tudi veliko podpore, ustavil.
"Naleteli smo na ovire, ki jih nismo mogli preseči"
"Razmišljali smo o hitri različici, da bi še lovili letošnjo sezono. Ni tako enostavno, da se tekma uvrsti v koledar. A smo bili zelo dejavni in podjetje Infornt je bilo zelo naklonjeno. Ne le zaradi Tima, ampak ker smo predstavili mamljivo ponudbo, da bi dirko umestili v okolje, kjer jih še ni. Ta pot zdaj ni uresničljiva, naleteli smo na ovire, ki jih nismo mogli preseči," je dejal Andrej Brglez, predsednik AMZS.
"A smo bili zelo dejavni in podjetje Infornt je bilo zelo naklonjeno. Ne le zaradi Tima, ampak ker smo predstavili mamljivo ponudbo, da bi dirko umestili v okolje, kjer jih še ni."
Ključna točka, na kateri se je projekt ustavil, je bila potrebna širitev začasnega dirkališča zaradi zahtev podjetja Infront. Kot so pojasnili pri AMZS, so ugotovili, da bi za potrebe dirke na ravni SP presegli gabarite letališča oziroma letališkega zemljišča in posegli na sosednje kmetijsko zemljišče, za takšen poseg pa (pričakovano) niso dobili soglasja Sklada kmetijskih zemljišč.
Poiskali bodo trajnejšo rešitev
Po prvem razočaranju, ker Gajserja navijači ne bodo videli na delu na domačem terenu, so v AMZS sklenili, da bodo poiskali trajnejšo rešitev. Namesto začasnega dirkališča, ki za postavitev in podrtje zahteva veliko sredstev, daljših učinkov pa nima, so se določili za načrt B, iskanje primernega zemljišča v Sloveniji, na katerem bi postavili lastno središče za dirke. Ne le za motokros, tudi za druge terenske discipline, kot so trial, cross country in enduro.
"Imeli smo izkušnje s centrom varne vožnje Vransko. In zakaj ne bi ponovili zgodbe še s športnim objektom? Zato smo začeli na začetku, s pridobivanjem lokacij. Tu je naše sporočilo javnosti zelo jasno: primerna zemljišča obstajajo, veliko jih je. Mi imamo znanje, voljo in interes, da ta projekt vodimo. In vidimo, da je primeren čas za to, ker tudi država razume, kako velik potencial je v takšnih projektih," dodaja Brglez.
"Mi imamo znanje, voljo in interes, da ta projekt vodimo. In vidimo, da je primeren čas za to, ker tudi država razume, kako velik potencial je v takšnih projektih," dodaja Brglez.
"Odločili smo se, da motokros in druge panoge združimo v večjem centru"
"Odločili smo se, da motokros in druge panoge združimo v večjem centru, ki bi ga imenovali nacionalni center motošporta. To bi bilo celoletno prizorišče v urejenem okolju, spoštovali bi varovanje okolja in vodovarstvene zahteve. Prvenstveno bi bil namenjen za dirke razreda MXGP, potem pa še za druge panoge," je načrte pojasnil Mario Gregori, vodja upravljanja z nepremičninami AMZS.
V AMZS so za sodelovanje prosili tudi vse v Sloveniji, ki imajo primerno zemljišče. Za bodoče dirkališče potrebujejo 15 do 30 hektarjev, teren mora biti lahko dostopen (bližina avtoceste), idealen je takšen z delnim reliefom, mora pa biti tudi primerno oddaljen od naselij.
"Prvenstveno bi bil namenjen za dirke razreda MXGP, potem pa še za druge panoge," je načrte pojasnil Mario Gregori.
"Najbolj računamo na funkcionalno degradirana območja, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, okrog 1300. Zato vabimo državo, lokalne skupnosti, da preverijo, kje imajo taka območja in jih ponudijo, mi se bomo odzvali zelo hitro," je dodal Gregori in pojasnil, da bi po najbolj optimistični različici lahko do novega objekta prišli čez tri ali štiri leta.
Kot je v predstavitvi študije in ob primerih podobnih projektov v tujini še izpostavil Grigori, računajo predvsem na funkcionalno degradirana zemljišča, kot so opuščeni peskokopi, deponije in podobno. Takšnih zemljišč je v Sloveniji po podatkih iz leta 2020 več kot 3600 hektarjev, zato upajo, da bodo do konca marca, ko so postavili rok za zbiranje ponudb, te tudi dobili.
