Ponedeljek, 18. 3. 2013, 8.58
8 let, 7 mesecev
"Karate bi si zaslužil OI, a borilnim športom v MOK niso naklonjeni"
"Ambicije so tekmovanje v tem terminu obdržati tudi v naslednjih letih," je po uspešno zaključenem turnirju svetovnega pokala Karate 1, najmočnejšega tekmovanja v zgodovini slovenskega karateja, povedal predsednik Karate zveze Slovenije Igor Zelinka, ki pričakuje, da se bo naslednje leto v Laškem zbrala še močnejša zasedba karateistk in karateistov iz celega sveta, po številnih pohvalah na račun organizacije pa seveda optimistično pričakuje, da bo ta močan turnir postal tudi del slovenske tradicije: "Pogodbe se ne podpisujejo dolgoročno, je pa pravilo, da če so zadovoljni z organizacijo in potekom tekmovanja, imaš ob prijavi absolutno prednost. Če se torej prijavimo, tekmo tudi dobimo." Za organizacijo elitnega tekmovanja, ki je v dveh dneh v dvorani Tri lilije postreglo z imenitnimi borbami v športnem karateju, je KZS porabila okoli 50.000 evrov, ob tem pa so tako Zelinka kot člani organizacijske ekipe (predsednik OO pokala Borut Strojin, predsednik tekmovalne komisije Tomaž Deberšek …) pridobili zlata vredne izkušnje in obenem tudi ideje, kako v prihodnje še dvigniti raven tekmovanja.
Tradicionalisti nad športnim karatejem niso najbolj navdušeni
KZS je z organizacijo enega od desetih najmočnejših turnirjev pod okriljem Mednarodne karate zveze (WKF) tudi sporočila, da misli v prihodnje urediti razmere tudi v Sloveniji. V zanosu uspešno izvedenega tekmovanja na svetovni ravni bi namreč KZS rada zagotovila tudi močnejše turnirje na državni ravni. V KZS je trenutno včlanjenih 64 klubov z okoli 1900 registriranimi tekmovalci, ocenjujejo pa, da je v Sloveniji kakšnih 40 odstotkov klubov, ki v preteklosti s KZS niso želeli sodelovati. Razlogi za to so predvsem v raznolikosti stilov karateja, pa tudi filozofiji, ki jo zagovarjajo različni mojstri te japonske borilne veščine pri nas. Sistem športnih borb, ki s poenotenimi pravili izničuje stilske razlike, namreč ni po godu vsem. Tradicionalisti karateja ne jemljejo kot šport, dvoboji s ščitniki opremljenih tekmovalcev naj bi po njihovem mnenju razvrednotili bistvo trde veščine (prikaz brutalnejših tehnik za lomljenje kosti, iztikanje oči ipd. je na sodobnih tekmovanjih mogoče videti v katah, stiliziranih prikazih borb z namišljenim napadalcem), a v KZS so prepričani, da je treba stopiti v korak s časom. Prav tradicija je največja ovira, da se domovina karateja Japonska do zdaj ni resno spustila v lobiranje za uvrstitev tega športa, s katerim se tekmovalno po svetu ukvarja več kot 60 milijonov ljudi, v olimpijski program. "Karate je po vseh pokazateljih zagotovo šport, ki si zasluži mesto v programu olimpijskih iger, po drugi strani pa smo bili že dvakrat v ožjem izboru in obakrat zavrženi," o olimpijskem potencialu karateja meni Zelinka in čeprav se v zadnjem času na tem področju dogaja veliko, opozarja: "Izključitev rokoborbe iz programa OI pomeni, da borilni športi niso ravno priljubljeni pri vodstvu Mednarodnega olimpijskega komiteja." Odločitev o tem, ali bo karate vendarle našel mesto na OI 2020, naj bi bila sicer znana v maju.
Prihodnost slovenskega karateja je svetla
Na dvodnevnem turnirju v Laškem so v slovenski reprezentanci računali na tri do štiri odličja, a so bili na koncu vendarle izjemno veseli tudi dveh. Medtem ko v močni konkurenci nekaterim bolj uveljavljenim imenom slovenskega športnega karateja (Matijevič, Budinha, Pušnik, Bezgovšek …) ni uspel preboj v sam vrh, pa je navdušil novi val, komaj 18-letni Filip Španbauer z zlatom in dve leti starejši Juš Markač z bronom, kar je seveda razveselilo tudi predsednika Zelinko: "Trenutno smo najmočnejši ravno s to novo generacijo. Zadnjih nekaj let se s prvenstev mlajših kategorij redno vračamo z medaljami, začelo se je z mladinsko kadetsko konkurenco, zdaj se je to razširilo tudi na člane do 21 let. Za prihodnost se nam ni bati, seveda ob resnem delu. Je pa to zagotovo tudi dober pokazatelj za evropsko člansko prvenstvo, ki bo v začetku maja."
Izkušnje, ki so si jih v Laškem pridobili članice in člani slovenske reprezentance, bodo lahko unovčili kaj kmalu, od 9. do 12. maja bo namreč Budimpešta gostila evropsko prvenstvo članov.